Nova odkritja v Auschwitzu, tokrat v otroških čevljih

Od konca druge svetovne vojne je minilo že 75 let, a konservatorji še danes odkrivajo doslej neznane drobce tega dela zgodovine. Osupljiva najdba je pred kratkim (znova) uspela zgodovinarjem iz Spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau, ki so v otroškem čevlju odkrili dokumente, napisane v madžarskem jeziku.

Med konservatorskimi deli na čevljih žrtev iz nemškega nacističnega taborišča Auschwitz, ki so na ogled na stalni razstavi v muzeju, so v enem od otroških obuval našli na roko napisane ime in priimek otroka, oznako prevoza v taborišče in registrsko številko s seznama prevozov (Ba 541). Čevelj je pripadal dečku Amosu Steinbergu iz Prage, rojenemu 26. junija 1938. Skupaj z očetom Ludwigom in mamo Ido so ga 10. avgusta leta 1942 zaprli v taborišče Terezin na Češkem, od tam pa so bili vsi trije deportirani na Poljsko.



»Iz ohranjenih dokumentov izhaja, da sta bila mati in sin 4. oktobra 1944 z istim prevozom prepeljana v Auschwitz, kjer so najverjetneje oba skupaj ubili v plinski celici. Domnevamo, da je napis v čevlju Idin, saj je bil Amosov oče deportiran z drugim prevozom; 10. oktobra leta 1944 so ga iz Auschwitza nato preselili v Dachau, osvoboditev pa je dočakal v Kauferingu,« je povedala Hanna Kubik, ki skrbi za muzejsko zbirko.

Nemci so v 24 prevozih iz terezinskega geta na Poljsko prepeljali več kot 46.000 Židov, okoli 18.000 so jih namestili v tako imenovanem 'družinskem' delu v odseku BIIb na območju Auschwitz-Birkenaua.

Ackermann, Brávermann, Beinhorn in drugi

A napis v Amosovem čeveljcu ni edino odkritje, ki bo morda za spoznanje odstrlo podrobnosti dogajanja med drugo svetovno vojno. V nekem drugem čevlju so konservatorji naleteli na dokumente v madžarskem jeziku.

»V naših zbirkah že imamo čevlje, v katerih pa smo odkrili predvsem časopise, ki so jih taboriščniki pogosto uporabljali kot nadomestilo za podplate oziroma za dodatno izolacijo. Ta nova najdba je dragocena in zanimiva zato, ker so dokumenti dobro ohranjeni in vsebujejo ročno napisana imena oseb, izvirajo pa iz let 1941 in 1942,« je dodala Hanna Kubik.

Del listin predstavljajo uradni dokumenti, nekaj je brošur in kosov papirja z imeni, med drugimi so navedeni priimki Ackermann, Brávermann in Beinhorn.



Kubikova je, kot so zapisali na spletni strani muzeja, še pojasnila, da so v dokumentih navedene osebe v Auschwitz najbrž deportirali spomladi ali poleti 1944 med iztrebljanjem madžarskih Židov. V muzeju upajo, da jim bodo poglobljene raziskave omogočile, da se bodo dokopali do podrobnosti o posameznikih, ki so umrli v taborišču.

Prvi transport iz takratne Madžarske v Auschwitz je odšel 28. aprila 1944 iz Nagykanizse z okoli 800 Judi iz Prekmurja, Medžimurja in Nagykanizse. V Budimpešti so jim istega dne priključili še okoli 1000 Judov iz internacijskega taborišča Kistarcsa. V Auschwitz so prispeli 2. maja 1944. Že kmalu po prihodu so nacisti v plinskih celicah ubili med 325.000 in 330.000 ljudi, kar predstavlja več kot 75 odstotkov vseh deportiranih madžarskih Židov.



Spominski muzej Auschwitz-Birkenau danes hrani ogromno predmetov, ki so nekoč pripadali taboriščnikom. Med najbolj pretresljivimi je prav gora otroških čevljev, ki razkriva vso razsežnost nacistične tovarne smrti. Konservatorjem skorajda vsako leto uspe odkriti nova dejstva. Pred nekaj meseci so v ostankih dimnika v bloku 17 odkrili dele jedilnega pribora, leta 2017 pa pismo ujetnika, ki so ga uspeli obnoviti in dešifrirati.

Gre za navidez drobne najdbe, ki pa pomembno prispevajo k (s)poznavanju dogajanja in življenja v taboriščih. V taborišču Auschwitz-Birkenau je med drugo svetovno vojno umrlo 1,2 milijona ljudi.