V nadaljevanju preberite:

Skrb, da ljudje ne bi bili užaljeni, eksponentno narašča. Seznami knjig, ki jih je treba cenzurirati ali pa kar na novo napisati, se daljšajo, pri čemer niso izjeme niti klasična literarna dela, galerije in muzeji agresivno forsirajo tovrstno aktivistično agendo, v filmski industriji smo priča opaznim spremembam pri pisanju scenarijev, ne nazadnje celoten javni diskurz vse bolj postaja podrejen svojevrstni cenzuri. Prebujenost spremljajo tudi vzporedni družbeni fenomeni, vključno s tako imenovano kulturo izključevanja (cancel culture) in kulturo žrtve (victimhood culture), pri čemer je v ozadju prežanje na vsak, še tako majhen retorični spodrsljaj, ki nemudoma preraste v prvovrstno afero in povod za nepregledno lamentiranje in zgražanje.