Nagrada skupine OHO 2023 umetnici Ani Likar

Nagrada skupine OHO je osrednja nacionalna nagrada za mlade vizualne umetnike, ki jo je ustanovil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. leta 2005. Nagrajenemu umetniku in umetnici vsako leto prinese dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku ter samostojno predstavitev v Galeriji P74 v Ljubljani. Na nocojšnji podelitvi je nagrada romala v roke intermedijske umetnice Ane Likar (1996), ki pri svojem ustvarjanju izhaja iz vprašanj o pogojih produkcije pripovedi in podob ter skuša obravnavati tisto, kar ostaja skrito.

Strokovna komisija v sestavi Alenka Gregorič (umetniška vodja, Cukrarna, Ljubljana), Marko Košan (kustos/muzejski svetnik, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec) in Maja Hodošček (vizualna umetnica in kustosinja, Center sodobnih umetnosti, Celje) je med 19 prispelimi prijavami izbrala štiri nominirance; poleg Ane Likar izbrala še Majo Bojanić, Nika Erika Neubauerja ter Pita Projekt (Nino Goropečnik in Reo Vogrinčič).

Iskati zasebno v kolektivnem

Kot so zapisali v utemeljitvi, komisija »želi poudariti, da je letošnji ožji izbor projektov, ki so kandidirali za nagrado skupine OHO, izpostavil projekte z zanimivimi konceptualnimi izhodišči in vsebinsko domišljenimi poudarki. Prepričal nas je projekt, ki odpira vprašanja zgodovinjenja in na izviren način spregovori o zamolčanih temah ter se pri tem nevsiljivo navezuje na feministični diskurz, ki korenini v lokalnih zgodbah iz daljne preteklosti. Obenem je izrazito sodoben, saj ponuja prostor za poglobljen razmislek in nadaljnjo raziskavo. S sugestivnimi interpretativnimi pristopi se navezuje na muzejske kontekste ter na videz na enostaven način govori o kompleksnih temah našega časa, kar so tiste kvalitete, ki so botrovale odločitvi žirije, da je nagrado skupine OHO za leto 2023 namenila Ani Likar«.

Ana Likar pri svojem ustvarjanju izhaja iz vprašanj o pogojih produkcije pripovedi in podob ter skuša obravnavati tisto, kar ostaja skrito. FOTO: Dejan Habicht/arhiv Galerije P74

Ohranjanje spomina na zatirane

Spodjedene ideje napredka, ruševine sodobnosti, ideološke zanke v poljudnoznanstvenih diskurzih ter potovanja v času in prostoru (vesolju) so teme, ki v delih Ane Likar pogosto najdejo obliko v plastenju, (ne)prozornostih in ponovitvah. Po začetku študija sociologije in filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti je končala študij na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju (Inštitut za likovno umetnosti, oddelek site-specific umetnosti), v času študija pa je bila na izmenjavi v Atenah (2018 – 2019) ter na poletni šoli na Kosovu (2019).

Kot je dejala umetnica, nagrajeno delo »Delala je neurja.« (Galerija Marine Češarek) v dialogu z razstavo Boj krvavi zoper čarovniško zalego, ki je posvečena čarovniškim procesom v Ribnici, prepleta raznolika branja in reprezentacije zgodovinskega dogajanja ter poskuša na mestu »čarovniške zalege« vzpostaviti prostor za ohranjanje spomina na zatirane in njihove upore. V instalaciji umetnica vzporeja Boj krvavi z razstavnim prostorom, ki je leta 1987 za eno samo razstavo nosil ime po eni izmed obtoženk, Marini Češarek (Galerija Marine Češarek), in lastnimi branji, predstavljenimi v tem istem prostoru leta 2022 na razstavi »Delala je neurja.« v Galeriji Miklova hiša.

Iz transkripta procesa proti Marini Češarek je moč razbrati, da je slednja sprva zanikala vse obtožbe, po urah mučenja pa »priznala«, da je čarovnica, in na vprašanje Ali je delala čarovnije? odgovorila Delala je neurja, od koder umetnica jemlje tudi naslov svojega dela. »Zasuk, za katerega se v odgovoru zdi, kot bi preobračal pozicijo žrtve v zmogljivo akterko, ki ima ne le moč spreminjati potek dogodkov, pač pa jih preobračati na drastične, nadnaravne, več-kot-človeške načine, je pravzaprav dokument časa, ki je odgovornost za nerazložljive ujme in krize prelagal na posameznice,« še poudarja umetnica.