Dela Jamesa Turrella se poigravajo z zaznavo barv, svetlobe in prostora ter z mejami resničnosti.
Galerija
Jori Finkel je zapisala, da gre pri seriji <em>Skyspace </em>za »nebesne opazovalnice, ki ustvarjajo precej čarobno iluzijo, da je nebo na dosegu roke«. FOTO: Florian Holzherr/Skyspace Lech
V nadaljevanju preberite:
Ko se boste prihodnjič potepali po zahodni Tirolski, se ustavite v smučarski vasici Lech, kjer vas pričaka Skyspace Lech, objekt Jamesa Turrella (1943–), enega od največjih in najinovativnejših sodobnih (ameriških) umetnikov, čigar dela se poigravajo z našo zaznavo svetlobe, barv, prostora ter – posledično in neizogibno – z mejami naše navidezne resničnosti. Kot je za New York Times zapisala Jori Finkel, gre pri seriji Skyspace za »nebesne opazovalnice, ki ustvarjajo precej čarobno iluzijo, da je nebo na dosegu roke – kot platno razpeto čez stropno odprtino«. Ob tem James Turrell zapira vrzel med tistim, kar je opazovano, in tistim, ki opazuje ter – prosto in prilagojeno po Johnu Bergerju – preizprašuje načine gledanja.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji