Na Prešernov dan tradicionalno številne prireditve

Na današnji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, bodo po državi potekale večje in manjše prireditve. Številne kulturne ustanove bodo danes za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata.

Letošnji praznik kulture bo zaznamovalo tudi odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici.

Venec k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani bo dopoldne položila predsednica republike Nataša Pirc Musar, prav tako bosta venec k spomeniku položili ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac.

Združenje dramskih umetnikov Slovenije vabi na 39. tradicionalni recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku. Člani združenja, igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture, bodo točno opoldne kulturni praznik s poezijo počastili na ljubljanskem Prešernovem trgu, novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.

V Kranju bo potekal tradicionalni Prešernov smenj, osrednja prireditev ob kulturnem prazniku pa bo ob 13. uri v Vrbi, Prešernovem rojstnem kraju.

Najvišja priznanja v slovenski umetnosti so podelil na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so prejeli vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.

Slovenskega kulturnega praznika se s prireditvami spominjajo tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem, ter po svetu.

Golob: Kultura je temelj naše družbe

»Slovenija je ena redkih držav na svetu, ki je kulturi namenila državni praznik. Danes se spominjamo velikana slovenske poezije, dr. Franceta Prešerna, in s tem praznujemo temeljne vrednote, ki so nas skozi zgodovino oblikovale – in nas povezujejo tudi danes. Prešernova dela so odraz identitete slovenskega naroda in njegovega mesta v evropski kulturi. Njegova Zdravljica, ki odmeva kot himna miru in povezovanja med narodi, ostaja večna spodbuda k strpnosti in sožitju,« je v poslanici zapisal premier Robert Golob. 

Posebno simboliko današnjemu prazniku podeljuje dejstvo, da prav danes, na slovenski kulturni praznik, uradni začetek svojega veličastnega leta doživlja Evropska prestolnica kulture v Novi Gorici in Gorici, je nadaljeval. »Ta projekt je prvi v zgodovini, ki presega državne meje in združuje mesti iz dveh držav v enotno kulturno srce Evrope. To je dokaz, da kultura ne pozna meja, ampak jih presega, briše ter s tem gradi mostove. Nova Gorica in Gorica sta danes simbol povezovanja, miru in sodelovanja, ki ga v sodobnem svetu tako zelo potrebujemo. Kar je bilo nekoč ločeno, je danes združeno. Ko se zazremo v prihodnost, moramo biti ponosni na to, kar smo dosegli. Kultura je duša naroda in hkrati gibalo napredka. Prav v kulturi najdemo navdih, ki nas vodi naprej, ki nam omogoča, da razumemo svojo preteklost in si upamo sanjati prihodnost. Današnji dan naj bo opomnik, da je kultura temelj naše družbe, da nas bogati in povezuje,« je poudaril Golob. 

Priložnost za brezplačen ogled drugačne stalne zbirke Narodne galerije

Narodna galerija FOTO Vojko Urbančič

Stalna razstava Narodne galerije predstavlja železen repertoar slovenske likovne umetnosti, v katerega zelo redko obsežneje posegajo. Ker pa so mnoga tamkajšnja najpomembnejša dela trenutno na razstavi Svet v barvah v Spodnjem Belvederju na Dunaju, so se v Narodni galeriji odločili praznine zapolniti z deli, ki so sicer v depojih in le redko najdejo stik s pogledi obiskovalcev. Tako je mogoče srečati mnoga nova dela osrednjih imen realizma in impresionizma, po novem sta v stalni zbirki zastopana tudi Hinko Smrekar in Saša Šantel, ki ju sicer ni, seveda pa lahko z očmi v zdajšnji alternativni postavitvi iščeš tudi tiste ključne umetnine, ki Ljubljane vendarle niso zapustile. Omenimo dve. Na centralnem mestu najbolj priljubljene slike med vsemi, Poletja Ivane Kobilce, ki je na Dunaju, je sedaj Kofetarica iste slikarke, ki jo v daljavi uzreš že ob vstopu v del Narodne galerije z umetninami 19. in 20. stoletja, prav tako pa na Dunaj ni odpotoval Macesen Ivana Groharja, ki velja za prvo slovensko moderno sliko.