Generacija brez prihodnosti – ali pač

Je v umetnosti in onkraj te še mogoče razmišljati o skupni ­jugoslovanski prihodnosti? S ­ciklom​ YUFU, ki od danes do 27. januarja v Stari mestni Elektrarni in Ustvarjalnem laboratoriju Krater združuje teoretske premisleke z ustvarjanjem, Maska sklepa premisleke o jugofuturizmu, črpajočem iz drugih etnofuturizmov, »nostalgiji po občutku, da je prihodnost sploh mogoča«.

Poslanstvo jugofuturizma, nastalega kot domislica pri poimenovanju 200. številke revije Maska, ki je simbolično združila tri revije iz nekdanjega skupnega prostora, poleg Maske še Teorijo, ki hodi (Teorija koja hoda) in Frakcijo, je, kot je za Delo nekoč pojasnila Pia Brezavšček, »ustvarjanje kulturnega gibanja ali vezivnega tkiva, ki lahko umetno pretrgano izkušnjo generacije iz regije ponovno pripelje skupaj in tako postavi smerokaz za skupno delovanje v prihodnosti«.

Bistvene za raziskovanje so bile številke revije YUFU 2.0 in konference, ki so teoretsko razvijale koncept jugofuturizma (na fotografiji Pia Brezavšček in Alja Lobnik). FOTO: Asiana Jurca Avci

Tranzicijska generacija iz regije je namreč nepovezana, Jugoslavijo pozna bolj iz pripovedovanja in spominov drugih kot iz izkušnje. »Ker pa je 'naša' generacija zaradi ekonomskih in ekoloških kriz generacija brez prihodnosti, smo se odločili, da poskušamo prek tega koncepta revitalizirati prihodnost in si tako odpreti traso za upanje, za ustvarjanje,« je dejala. Pojem jugofuturizma, ki je po besedah Alje Lobnik nosil teoretski, politični in umetniški potencial, so tako hoteli globlje raziskati, in čeprav s ciklom YUFU zaključujejo intenzivnejši angažma, pravi Pia Brezavšček, še niso povedali vsega.

Alma Gačanin v performansu Kako dobro si se odrezala danes? V performansu problematizira nevidno in nadurno delo. FOTO: Asiana Jurca Avci

Recikliranje za prihodnost

Cikel YUFU bo preizpraševal teme, kot so odrast kot logika vzdržnosti, ekofeminizem, politike skrbi, medvrstna pravičnost, empatičnost, solidarnost. Odprtje bo med drugim pospremila eksperimentalna skupina YUFU, ki so jo lani zasnovali v okviru evropskega projekta TestG in jo sestavljajo Alma Gačanin, Rok Kranjc, Diana Meheik, Vera Mevorah in Alja Lobnik. Ta je povedala, da se je skupina redno srečevala ter razvijala različne perspektive in odgovore na to, kaj je zanje jugofuturizem. Odprtju, na katerem bosta poleg eksperimentalne skupine sodelovala Pia Brezavšček in programerji Kompot, snovalci spletne strani yufu.kompot.si, na kateri lahko vsak prispeva k jugofuturističnemu manifestu v nastajanju, bo sledil performans bosanske umetnice, pesnice in feministke Alme Gačanin Kako dobro si se ­odrezala danes?.

Eksperiment Roka Kranjca Prihodnost 14b v sebi nosi elemente utopičnega sanjarjenja. FOTO: Asiana Jurca Avci

Ta je bil izbran iz nabora prispelih na javni umetniški poziv za širšo regijo, ki ga je Maska odprla v okviru projekta Peripheral ­Visions – towards trans(l)national publishing culture (Periferne vizije – k transnacionalni založniški kulturi). Sarajevčanka Alma Gačanin se pri delu osredotoča na vprašanja sodobne neoliberalne družbe, zlasti prekarnega dela in položaja žensk. V performansu Kako dobro si se odrezala danes? problematizira nevidno in nadurno delo ter se sprašuje, ali je sploh mogoča prihodnost, v kateri nas ne bodo izkoriščali za kopičenje kapitala.

Prikazan bo tudi eksperiment Roka Kranjca Prihodnost 14b v izvedbi skupine raziskovalk, performerk, oblikovalk in aktivistk. »Čeprav nosi v sebi elemente utopičnega sanjarjenja, gre pravzaprav za dinamičen kolektivni proces raziskovanja, vzajemnega preizpraševanja ter nazadnje javnega 'predizkušanja' (nekaterih) družbenih alternativ. V mobilizaciji jugofuturistične imaginacije, ki vključuje premisleke o medvrstni pravičnosti, feminizmu in odrasti, poskuša skupina te zamisli prenesti v (spekulativno) prakso,« je Kranjc povzel eksperiment.

Šumeče trenirke iz osemdesetih in devetdesetih, ki so doživele preporod, nam prikličejo spomin na obdobje Jugoslavije. FOTO: Asiana Jurca Avci

Na ogled bodo še kratki filmi v sodelovanju z Radiem Študent, ki bodo spodbudili »cestno-tripaška, sociološko-politično-ekonomska, tudi modna premišljevanja o jugofuturizmu z razgledom čez ex-yu krajino«; ogled Kompotove splet­ne strani z možnostjo vnašanja YUFU-gesel ter razstava oblačil, navdihnjenih z jugofuturizmom, študentov naravoslovnotehniške fakultete YUFU: šuškavke 21. ­stoletja.

Po šuškavkah oziroma šumečih trenirkah je Maska poimenovala tudi konferenco o jugofuturizmu na festivalu Bitef v Beogradu leta 2022 (Šelestenje trenirk prihodnosti). »Ko smo v prvi, brainstorming fazi govorili o jugofuturizmu, nam je podoba trenirk iz osemdesetih in devetdesetih let, ki je medtem doživela preporod, predstavljala vizualno oziroma senzorično podobo nečesa, kar nam prikliče spomin na obdobje Jugoslavije, hkrati je v recikliranju gotovo prihodnost. Zato smo se odločili sodelovati z NTF, saj nas niso zanimali samo teoretski odgovori na podobe prihodnosti, ampak se nam je zdelo oblikovanje tekstilij ena izmed možnih ustvarjalnih platform za odgovor na vprašanje, kaj je jugofuturizem,« je pojasnila Pia Brezavšček in poudarila, da »Maska jugofuturizma ne predstav­lja kot idejo, izhajajočo iz centra, ampak predvsem kot vprašanje. Zbrali smo že ogromno heterogenih odgovorov, tako v diskurzivnem kot v umetniškem formatu, a se koncept še ni izčrpal.«