Berlin uvaja reze v kulturi

Mestne oblasti v Berlinu bodo prihodnje leto uvedle proračunske reze, kar bo prisililo gledališča, muzeje in druge hrame kulture v nemški prestolnici k delovanju s precej znižanimi sredstvi.

Slovenska kultura pod berlinskim nebom

Berlinski župan Kai Wegner je poudaril, da bodo odločitve glede nižanja sredstev za kulturni sektor boleče. Ugotoviti moramo, in upam, da bodo gledališča storila enako, kako bi lahko delali še bolj gospodarno,"je dodal.

Berlin namerava sredstva svojega proračuna za financiranje kulture znižati za približno 120 milijonov evrov, kar je približno 12 odstotkov. Proračun za leto 2025 bo tako znašal približno 1,2 milijarde evrov.

Rezi v kulturi bodo še posebej močno prizadeli glasbene šole. FOTO: Andrej Predin

Gledališča medtem že tedne opozarjajo na plačilno nesposobnost, omejitve poslovanja in manj delovnih mest. Umetniški direktor gledališke družbe Berliner Ensemble Oliver Reese je napovedal, da bodo primorani odpovedati vsaj pet predstav.

Z nižjimi prihodki se bo moral med drugim soočiti tudi znameniti filmski festival Berlinale, za katerega naj bi se javna sredstva kar prepolovila. Namesto dveh milijonov evrov, naj bi za festival prejeli le še milijon evrov mestne pomoči.

Prav tako bo ustavljena prenova berlinske Komische Oper, saj je mesto ukinilo načrtovanih deset milijonov sredstev za obnovo operne hiše.

Pred velikim izzivom se nahajajo tudi berlinske glasbene šole, kjer naj bi zaradi rezov službo izgubilo skoraj 2000 učiteljev, od tega večina honoracev. Prizadetih bo okoli 18.000 od 63.000 otrok. Močno bo prizadeta tudi klubska scena.

Težava s katero se v prestolnici soočajo umetniki, je povezana tudi s čedalje višjimi fiksnimi stroški obratovanja in višanjem najemnin. Čeprav je kultura gonilo in najbolj prepoznavni element prestolnice, ki nima prave industrije, se na mestni in deželni ravni tega očitno ne zavedajo dovolj.

Težave zaradi politike do Izraela

V petek zvečer je v Berlinu prišlo do odprtja pregledne razstave ameriške fotografinje Nan Goldin na katerem je ena najbolj vplivnih umetnic na svetu s kritiko izraelskega ravnanja v Gazi in izzvala ostre odzive. Ministrica za kulturo Claudia Roth (Zeleni) in berlinski senator za kulturo Joe Chialo (CDU) sta njene izjave označila za scela enostranske.

Ogorčenje sta izrazila, ker so propalestinski aktivisti govor direktorja Nove narodne galerije Klausa Biesenbacha, v katerem je umetnici nasprotoval, z vpitjem občasno preglasili.

Enainsedemdesetletna letna Američanka Nan Goldin sodi med najuglednejše umetnice na področju sodobne fotografije. Nova narodna galerija ji je posvetila retrospektivo, ki z vojno na Bližnjem vzhodu sicer ni povezana.

Goldin je svoj približno 14-minutni govor začela s štirimi minutami molka v spomin na smrtne žrtve s palestinskih območij, iz Libanona in Izraela »Sklenila sem, da to razstavo uporabim kot povod, da izrazim moralno ogorčenje nad genocidom v Gazi in Libanonu.« Spomnila je, da je Nemčija domovina največje palestinske diaspore v Evropi. »Kljub temu se proteste zatira s policijskimi psi«, je povedala.

Fotografinja Nan Goldin je glasna kritka vojne med Izraelom in Hamasom. FOTO: Andrew Kelly/Reuters

»Se bojiš to slišati, Nemčija? To je vojna proti otrokom,« je povedala Goldin. Sama prihaja iz judovske družine. »Moji stari starši so ubežali pogromom v Rusiji. Odrasla sem z vedenjem o holokavstu nacistov. To, kar gledam v Gazi, me spominja na pogrome, ki so jim moji stari starši ubežali.«

»Vsa infrastruktura Palestine je uničena. Bolnišnice, šole, univerze, knjižnice. To je tudi kulturni genocid. Zakaj tega ne vidiš, Nemčija,«se je vprašala.

Del občinstva je govor Goldin pospremil z vzkliki navdušenja. Direktor muzeja Biesenbach se je želel nanj odzvati, a ga zaradi skandirajočih aktivistov skoraj ni bilo mogoče slišati. Ti so med drugim zahtevali »svobodo Palestine«. Ko se je situacija umirila, je Biesenbach svoj govor prebral znova.

»Naše delo sloni na temeljnih vrednotah, ki jih ne smemo zavreči,« je rekel. »Pravica Izraela do lastnega obstoja je neizpodbitna. Napad Hamasa na judovsko državo 7. oktobra 2023 je bil grozljivo teroristično dejanje, ki ga ne moremo z ničimer upravičiti.« Dodal je, da sočustvujejo s civilnim prebivalstvom na območju Gaze in v Libanonu.

Kulturna ministrica Roth je izjavila: »Ogorčena sem nad tem, kako so direktorja Nove narodne galerije utišali z vpitjem.« Umetniško delo Goldin si po njenem mnenju zasluži priznanje. Toda scela enostranske poglede političnih aktivistov, ki zadevajo tudi Izrael, odklanja, je poudarila političarka Zelenih.

Berlinski kulturni senator Chialo je menil enako: »Stališča Nan Goldin ne delim, njene izjave se mi zdijo nevzdržne. V Berlinu, mestu, v katerem je bil načrtovan holokavst in ki je zdaj sinonim za svobodo, enostranskost, ki tako zelo pozablja zgodovino, ni sprejemljiva.« Agresivno občinstvo naj ne bi pokazalo dovolj pripravljenosti na umirjen dialog.»Pred takšnimi radikalnimi izjavami ne bomo klonili,« je rekel Chialo.

Velika retrospektiva Goldin z naslovom This Will Not End Well bo v berlinski Novi narodni galeriji na ogled do 6. aprila 2025. Razstava prikazuje umetničino življenjsko delo z diaprojekcijami in filmi, podloženimi z glasbenimi deli in zvoki. Za danes je načrtovan spremljevalni simpozij. Roth je poudarila, da pozive k bojkotiranju tega dogodka zavrača ter upa na odprto in civilizirano razpravo.