Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Analiza strokovnega ocenjevanja v kulturi

Ministrstvu za kulturo so predlagali oblikovanje delovne skupine za ureditev področja strokovnih komisij.
Člani NSK in predstavniki institucij so se strinjali, da je treba še temeljito preučiti sisteme dodeljevanja sredstev v evropskih državah in na ravni EU. FOTO: Jure Eržen
Člani NSK in predstavniki institucij so se strinjali, da je treba še temeljito preučiti sisteme dodeljevanja sredstev v evropskih državah in na ravni EU. FOTO: Jure Eržen
17. 11. 2021 | 20:05
17. 11. 2021 | 20:15
3:24

Na 16. seji nacionalnega sveta za kulturo so se člani seznanili z izsledki Primerjalne analize strokovnega ocenjevanja programov in projektov na področju kulture, financiranih iz javnih sredstev na ravni države (MzK, JSKD, SFC, JAK), in predlogi za izboljšave na tem področju v Sloveniji, ki so jo po naročilu ministrstva za kulturo (MzK) pripravili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

image_alt
Ocenjevanje ocenjevalcev

Pri raziskavi, ki obsega 110 strani, je sodelovala multidisciplinarna ekipa, ki je preučila pravne podlage področja, ki zajema strokovne komisije, in se spoprijela z izzivi predvsem zaradi pomanjkanja literature in težavne statistične analize kvalitativnih podatkov. V metodologijo je vključila še 17 pogovorov s predstavniki javnih zavodov, nevladnih organizacij in prejemnikov sredstev ter v analizo vključila njihova priporočila.

Uršula Cetinski, predsednica NSK. FOTO: Leon Vidic
Uršula Cetinski, predsednica NSK. FOTO: Leon Vidic

Vodja Centra za kreativnost pri MAO Anja Zorko in pravnica Suzana Pecin sta na spletni seji prisotne seznanili, da so med seboj primerjali pravilnike, modele imenovanja, trajanje mandata, število in demografsko strukturo članov, njihov odnos do organa, ki jih imenuje, ter kriterije, merila in modele ocenjevanja, torej na kratko delovanje in vpliv strokovnih komisij na ministrstvu za kulturo, Javnem skladu za kulturne dejavnosti, Slovenskem filmskemu centru in Javni agenciji za knjigo. Po teh kriterijih se institucije med seboj seveda razlikujejo, zato je bil eden od predlogov, da bi sistem poenotili oziroma uskladili, kar se je pozneje v razpravi s predstavniki omenjenih institucij pokazalo v praksi neizvedljivo zaradi specifičnosti vsakega področja.

Beseda je tekla o optimalni dolžini mandata komisij za večjo kontinuiteto programskih načrtov, o vplivu članov na višino podeljenih sredstev in o možnosti dodatnega usposabljanja članov komisij. Raziskava je pokazala tudi zanimiv podatek, da po kriteriju zaposlitve članov izstopajo samozaposleni, ki jih je kar 24 odstotkov, sledijo zaposleni na Univerzi in v javnih zavodih, le dobre 3 odstotke pa jih prihaja iz zasebnega sektorja.

člani strokovnih komisij
člani strokovnih komisij

Spregledani zakoni

Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino Jelka Pirkovič je opozorila, da je sicer dobrodošla raziskava spregledala nekaj zakonov, ki opredeljujejo področje stokovnih komisij, ter ni zajela knjižničarstva in dediščine, kjer ima mnenje komisij posredne učinke, saj vpliva na dodeljevanje strokovnih nazivov.

Člani NSK in predstavniki institucij so se strinjali, da je treba še temeljito preučiti sisteme dodeljevanja sredstev v evropskih državah in na ravni EU. Naposled je predsednica NSK Uršula Cetinski sprejela sklep, v katerem so predlagali, da ministrstvo za kulturo do konca leta imenuje delovno skupino za evalvacijo, usklajevanje in nadgradnjo pravilnikov ter postopkov strokovnega ocenjevanja programov in projektov na področju kulture, financiranih iz javnih sredstev na ravni države (torej MzK, JSKD, SFC, JAK) in naj delovni skupini pri delu služi tudi omenjena raziskava.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine