V mestu je ruska kraljica giba

»Tehnika mora biti popolna, gibanje prosto in lahkotno, publika ne sme nikdar videti dela, ki je bilo vloženo v ples, videti mora le ples sam.« To so besede Svetlane Zaharove, baletne zvezde moskovskega Bolšoj teatra, Velikega gledališča, ki ga je leta 1776 ustanovila cesarica Katarina Velika. Zaharova je ena od le treh plesalk, ki se lahko pohvalijo z zvenečim nazivom prima ballerina assoluta.



Baletni večer Svetlane Zaharove in prijateljev bo zaradi slabe vremenske napovedi izveden danes ob 20.30 v Cankarjevem domu in ne v Križankah, kakor je bilo sprva mišljeno. Slavna plesalka – prvič v Ljubljani, prvič na ljubljanskem festivalu – bo nastopila s skupino prvovrstnih plesalcev, solistov najvidnejših baletnih ansamblov – v Ljubljano so prišli Mihail Lobukin, Artemij Beljakov, Karim Abdulin, Aleksej Gainutdinov in Anton Gainutdinov – in predstavila več baletnih točk, od klasičnih koreografij Mariusa Petipe in Mihaila Fokina do sodobnejših. Spremljal jih bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Bolšoj teatra Antona Grišanina.

»Program sestavljam in oblikujem sama. Zdi se mi zelo pomembno, da se izvede v enem dihu, ter da v gledalcu vzbudi čim več čustev in vtisov, nato pa gledalec odide, kakor da bi zapuščal dobro restavracijo še vedno nekoliko lačen.«

Na včerajšnji novinarski konferenci je razložila, da so pobudo za tak večer dali impresariji različnih baletnih hiš, a je predstava vsakokrat sestavljena drugače: »Vsaka zase je original,« je dodala Zaharova in na vprašanje, zakaj ne pleše oziroma predstavlja več sodobnih ruskih koreografij, navrgla vljudno obljubo, da se bo po tistem, ko bo preizkusila oder Cankarjevega doma, morda še vrnila s sodobnimi koreografijami.


 

Le Bog ve ...

V ukrajinskem Lucku častniku in koreografinji rojena balerina je začela plesati pri šestih, pri desetih je bila sprejeta na državno koreografsko šolo v Kijevu, kjer jo je poučevala Valerija Sulegina. Ko je leta 1995 na mednarodnem tekmovanju mladih baletnikov v Sankt Peterburgu kot najmlajša tekmovalka osvojila drugo nagrado, se je odzvala na vabilo sanktpeterburške akademije Vaganova in tam nadaljevala izobraževanje, pri tem pa preskočila kar dva razreda, kar se je zgodilo prvič v zgodovini te šole.

Diplomirala je Balanchinovim Pas de Deux P. I. Čajkovskega in se pri sedemnajstih pridružila baletnemu ansamblu sanktpeterburškega Marijinega gledališča, po letu dni je leta 1997 postala glavna plesalka zasedbe. Po bleščečih sedmih letih v baletu Kirov, kjer je bila njena mentorica Olga Mojsejeva, je baletni svet presenetila z odločitvijo, da postane članica baletnega ansambla Bolšoj teatra. »Morda sem le želela spremeniti veliko stvari v mojem življenju,« je dejala takrat. »Težko mi je bilo zapustiti Marijino, saj sem tam odrasla, a v nekem trenutku moraš oditi na svoje.«



Izjemna plesalka o svojem plesu govori zelo stvarno: »Med nastopom mora biti vse pod nadzorom, tako čustva kot plesna tehnika, zato na vajah v nedogled pilim oboje. Tehnika mora biti popolna, gibanje prosto in lahkotno, publika ne sme nikdar videti dela, ki je bilo vloženo v ples – videti mora le ples sam.«

Klasično izobražena plesalka je odprta tudi za inovativne, eksperimentalne baletne projekte. Pred časom je v nekem pogovoru povedala: »Le Bog ve, koliko časa bom lahko plesala. Edino, kar lahko naredim, je, da vsak nov dan razumem kot nov začetek.«



Na ljubljanskem nastopu Zaharovo spremlja soprog, slavni ruski violinist Vadim Repin, ki je v Ljubljani nastopil že večkrat. Zaharova je pred desetletjem vstopila tudi v rusko politiko, v dumo je prišla kot poslanka na listi Putinove Enotne Rusije oziroma kot ena od tako imenovanih Putycats, Putinovih bejb.