Umrl je legendarni baletni mojster Milko Šparemblek

Umrl je svetovno znani koreograf, plesalec, pedagog, režiser in dramaturg Milko Šparemblek, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, sklicujoč se na njegovo družino. Na Prevaljah na Koroškem rojeni Šparemblek je umrl v Zagrebu, kjer je živel. Star je bil 96 let. Opus Prešernovega nagrajenca obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav.

Fenomen, ki dokazuje duhovnost telesa in telesnost duha

Šparemblek spada v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času.

Milko Šparemblek, koreograf in plesalec ter prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2020. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Postal je plesni pojem

V utemeljitvi za Prešernovo nagrado za leto 2020 je bilo med drugim zapisano, da Šparemblek o umetnosti plesa in umetnosti razmišlja kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti, njegov izvirni slogovni izraz pa tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesnoteoretična ali plesnozgodovinska oznaka.

»Milko Šparemblek je namreč sam postal plesni pojem, njegov ples je preprosto 'šparemblekovski', njegove inovacije v vrtincu plesnogledaliških iskanj pa bi lahko poimenovali 'šparemblekovsko plesno gledališče',« je še zapisano v utemeljitvi, kjer so ga tudi označili za karizmatičnega človeka in umetnika, ki »nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca«.

Rodil se je leta 1928 v Prevaljah na Koroškem. Šolal se je v Zagrebu, kjer je na filozofski fakulteti študiral komparativistiko in književnost, istočasno pa se je pri znamenitih hrvaških plesalcih in baletnih pedagogih Ani Roje in Oskarju Harmošu učil tudi klasični balet.

V družbi Nejca Praha in Stojana Kerblerja na podelitvi Prešernovih nagrad leta 2020. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Leta 1948 je postal član Baleta HNK Zagreb. Že zelo kmalu je kot prvak tamkajšnjega ansambla z izjemnim uspehom plesal glavne vloge iz klasičnega, sodobnega in nacionalnega repertoarja. Leta 1953 je odšel v Pariz, kjer se je pri Olgi Preobraženski, A. Iliču in Sergeju Perretiju izpopolnjeval v klasičnem baletu. Bil je med vidnejšimi člani baletnih skupin Janine Charrat, Milorada Miškovića, Ljudmile Čerine in Mauricea Béjarta.

Pri znamenitih plesalcih Marthi Graham in Joséu Limonu (New York) se je izpopolnjeval tudi v sodobnih plesnih tehnikah. Ob mnogih antologijskih plesnih kreacijah, ki jih je izvajal na vseh pomembnejših svetovnih plesnih odrih, je deloval tudi kot baletni mojster v bruseljskem Ballet du XXe Siecle Mauricea Béjarta, tri leta je bil direktor Metropolitanskega baleta v New Yorku, štiri leta direktor Gubelkian baleta, tri leta direktor Baleta v Lyonu, med letoma 1992 in 1994 pa je vodil baletni ansambel HNK v Zagrebu, je zapisano na spletni strani SNG Opera in balet Ljubljana.

Koreografiji se je posvečal vse od leta 1955. Na oder je postavil več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, televizijskih oddaj ter umetniških filmov. Priznanja in mednarodni ugled si je pridobil kot sodelavec vrste opernih in baletnih gledališč, med njimi v Parizu, Bruslju, Veroni, Lizboni, Londonu, v Atenah, New Yorku, Riu de Janeiru in drugje.

Za svoje delo je bil nagrajen doma in v tujini, med drugim je poleg Prešernove nagrade za leto 2020 prejel dve nagradi mesta Zagreb, nagrado Josipa Slavenskega, nagrado osjeških Annalov, dve nagradi hrvaškega gledališča, nagrado hrvaškega gledališča za življenjsko delo, nagrade Tito Strozzi, Marul, Vladimir Nazor (slednjo za življenjsko delo), red Danice hrvaške z likom Marka Marulića, Prix Italia, nagradi kanadskih in portugalskih gledaliških kritikov, pet nagrad na ljubljanskem Baletnem bienalu, nominiran je bil za newyorško nagrado Rose Emery in številne druge.