Seks, princeske in medkulturna konfuzija

Komedija je prefinjen način družbene kritike in refleksije, ko se med smehom zavemo grenkobe.­ Lastne in tuje. Je kot lakmusov­ papir, kot test, ki pokaže, da smo, kljub najboljšemu mnenju o svoji svetovljanskosti, morda omejeni, nestrpni in polni predsodkov. Kljub temu se očitno radi izpostavljamo šalam na svoj, še raje na tuj račun, o čemer je pričalo polno grajsko dvorišče na drugem večeru festivala Panč.

Ker je smeh, kot vemo, nalezljiv, se je od prvega festivala leta 2008 Panč razlezel s treh na šest večerov. Pobudnika Tin Vodopivec in Andrej Težak - Tešky sta ga razdelila na tematske sklope, od tv-fac do večera črne komedije, pa od komikov, ki prihajajo od Vardarja do Triglava, do mednarodnih zvezd stand upa. Ob naših prvoborcih Boštjanu Gorencu - Pižami, Perici Jerkoviću, Luciji Ćirović in Vidu Valiču, ki se bodo zvrstili do nedelje, so v sredo ljubljansko občinstvo poskusili sprostiti angleško govoreči gostje.



Kolovodja ceremonije je bil hrvaško-kanadski Berlinčan Daniel Ryan Spaulding, stari znanec rednih obiskovalcev Panča, ki vselej očara z gejevsko neposrednostjo, predvsem pa mu je bilo jasno, da pri Slovencih ne more zgrešiti s šalami na račun južnih sosedov. Nenavaden pedigre mu povzroča notranje boje, je povedal, zato se ves čas (kanadsko) vljudno opravičuje, da je navadna (hrvaška) rit. Tako tudi ne more iz svoje kože in rad krade, ker je to njegova balkanska dediščina, a je prisotnim zagotovil, da ne bo ukradel naše obale, ker ve, da nam je pomemben vsak meter. Ko je bil že pri obali, ga je zaneslo v spomine na seksualne eskapade na zloglasni rovinjski svingerski plaži, ki jih je detajlno opisal in tako že v uverturi poskrbel, da je (tisti bolj homofobni) del občinstva zardeval in sramežljivo pogledoval v tla. A pokazalo se je, da najhuje šele prihaja.
 

Najboljša služba na svetu

Suspenz je zlagoma naraščal. Nizozemec Edo Berger je uvodoma zatrdil, da ima stand up komik najboljšo službo na svetu. »Koga izmed vas napovedo z gromkim glasom in pospremijo do delovne mize z aplavzom, takoj ko se prikažete na delovnem mestu?« je argumentiral trditev.



Bil je tudi med redkimi nastopajočimi, ki so se v nastopu dotaknili politike, sicer smo slišali le nekaj mimobežnih dovtipov, v smislu brexit je zgolj kazen za kolonializem. Berger je črpal predvsem iz izkušenj s potovanj in iz časov, ko je delal kot turistični vodnik po Amsterdamu. Tako se je dodobra spoznal z (med)kulturno konfuzijo in stereotipi, ki jih prinaša. Recimo to, kako se Američani, za katere je vse, kar se je zgodilo pred Britney Spears, starodavna zgodovina, ob obisku Evrope čudijo, da lahko nekdo postavi grad tik ob letališču.

Da so med vsemi turisti najhujši njegovi sonarodnjaki, je med potovanji ugotovil Anglež Jack Holmes. Med obiskom Krakova, ki je zaradi cenenih letalskih povezav priljubljena destinacija za praznovanje angleških fantovščin, ga je bilo svojega porekla tako sram, da je raje govoril angleško z nemškim naglasom. Sicer pa se je zaradi nizkih cen tudi njemu tam zdelo, da z vsakim popitim pivom pravzaprav zasluži. Ljubljansko občinstvo je nato do solz nasmejal s črnohumornimi prigodami kot deklarirani vegan, ki se ne bi branil pojesti hišnega ljubljenčka, ki bi recimo umrl za rakom.



Da je kulturna, rasna in verska pestrost neusahljiv tolmun vicev, se je pokazalo tudi v primeru Reginalda Bärrisa, modrookega in svet­lolasega Američana z nigerijskimi koreninami, ki svoje ameriške sanje živi v Avstriji. Njegov nastop je navdihnila rasna tematika, saj se sam ukvarja s krizo identitete, ker je kot mulat vedno premalo črn ali premalo bel. Kljub temu si je po očetovi strani, ki je črna, prisvojil »privilegij črncev«, da govorijo o črncih. Tako je spomnil na redkega črnega Marvelovega superjunaka Meteor Mana, ki že ko se dotakne knjige, ve, kaj piše v njej. »Temu belci pravijo branje. Če pa to dela črnec, se temu reče nadnaravna moč.«



Da bi bile rasne šale bolj smešne, če bi v Sloveniji dejansko kdo od blizu videl temnopoltega človeka, je pripomnila kanadska komičarka Dana Alexander in dodala, da se zaveda, da kanadski črnci še zdaleč niso tako vznemirljivi in zanimivi kot Afroameričani. Kljub temu ji je uspelo osvojiti občinstvo z anekdotami o svojih jamajških sorodnikih, prisotne je podučila tudi o novi besedi belosramnost (angl. caucacity), ki je sestavljenka iz besed belopolt (caucasian) in nesramnost (audacity). Opisovala naj bi stvari, ki so jih sposobni narediti samo belci. »Kot recimo napasti in zavzeti deželo ter trditi, da so jo oni odkrili. Ali pa kampirati pozimi.«


 

Opolzka osvoboditeljica žensk

»Vem, da smo na gradu, a ne pret­varjajte se, da ste princeske,« je z odra na večstoglavo množico zavpila April Macie, ko na njen poziv, naj zaploskajo vse ženske, ki rade masturbirajo, ni bilo želenega odziva. »Ali nihče na tem gradu ne seksa?« je vzkliknila in drugega za drugim razbijala tabuje o spolnosti med moškimi in ženskami. Ob njeni vulgarnosti so se uvodne istospolne dogodivščine Daniela Ryana Spauldinga zdele kot pravljica za lahko noč. Z vsemi topovi se je spravila na sedemindvajsetletnika v prvi vrsti – sicer pa, le kaj si je mislil, da se bo zgodilo, če sedeš v prvo vrsto na stand up šovu?



April Macie je bila napovedana kot zvezda večera. Njena kariera je bržkone na vrhuncu, saj je pravkar dobila specialko na Netflixu pod okriljem Tiffany Haddish,­ potem ko se je že izkazala z nastopi v oddaji Last Comic Standing na NBC, na šovu znanega ameriškega televizijskega in radijskega voditelja Howarda Sterna pa so jo razglasili za najbolj seksi in smešno komičarko. Njena osrednja tema je seks. Po tem sicer ne odstopa od drugih komičark, ki niso več tako redke kot nekoč. Od drugih jo loči njena osebna zgodba. April Macie je imela namreč težko otroštvo, kot je povedala na nastopu za TedX. Odraščala je v prikoličarskem naselju in je tipična bela smet z disfunkcionalno družino. Stari starši so umrli zaradi aidsa, shizofrena teta je naredila samomor, družina po mamini strani si podaja gene za alkoholizem, in ko se njena mama napije, se zapre v klet in slika portrete Michaela Boltona. April, kot pravi, ni preostalo drugega, kot da je našla uteho v humorju. Rada tudi reče, da je glasnica vseh žensk, ki jim vliva moč z vsakim novim ­faličnim vicem.

Zmagovalca večera je težko določiti, navsezadnje to niti ni bilo tekmovanje. A po odzivih občinstva sodeč in nekaterih komentarjih, ujetih med množico na poti do vznožja grajskega hriba, je najbolj navdušil kar voditelj večera Spaulding. Ostri jeziki in vulgarnosti nežnejšega spola so bili očitno preveč za rahlo slovensko žensko (in marsikatero moško) dušo.