Preobrazba je odvisna od okoliščin in angažmaja

Slovensko mladinsko gledališče in Mestno gledališče ljubljansko sta na včerajšnjih tiskovnih konferencah predstavila uprizoritvi, ki bosta premierno na sporedu v teh dneh. MGL bo danes zvečer prizorišče premiere priredbe Shakespearove komedije Kakor vam drago izpod peresa dramaturginje in pisateljice Eve Mahkovic, v SMG pa bo v soboto uprizorjen avtorski projekt Slovenija šteje.

Sogovornike za predstavo Slovenija šteje so ustvarjalcema priporočili Svetlana Slapšak, Andrej Blatnik in Miha Blažič - N'toko. FOTO: Črt Piksi

Avtorski projekt, ki ga režirata Sebastian Nübling in Jackie Poloni, postavlja v središče Slovenijo in vse, kar ta potrebuje za delovanje. V ospredju je stroj, ki ga tvorimo »vsi, ki sodelujemo v projektu Slovenija«, ter ga poganjata ritem in gib, povzemajo v SMG. Tako kot predstava se tudi Slovenija kot družba spreminja glede na angažma sodelujočih v njej, dodajajo.

V predstavi, v kateri igrajo Lina Akif, Lea Aymard, Primož Bezjak, Nataša Keser, Janja Majzelj, Robert Prebil in Vito Weis, je veliko ponavljanja, saj govori o vsakdanji realnosti. Ker zgodbo pripovedujejo večinoma z gibanjem, je izvedba fizično zelo zahtevna, je povedala Lina Akif. Po besedah režiserjev, ki sta v preteklosti že sodelovala, gre za kolektivno delo, saj sta se za namen predstave o tem, kako je živeti tukaj, pogovarjala z več ljudmi, tudi begunci. Tako so se ukvarjali tudi z razmislekom, kdo je viden in privilegiran, je pojasnil dramaturg predstave in umetniški vodja SMG Goran Injac.

Postati nekdo drug

Motiv izgnanstva, a bolj v osebnoizpovednem kontekstu, je ob predstavitvi komedije Kakor vam drago, ki bo doživela premiero danes zvečer v MGL, izpostavil režiser predstave Juš Zidar. Pri uprizoritvi priredbe znamenitega Shakespearovega dela se, čeprav gre za komedijo, ni osredotočil le na zabavo, temveč tudi na izpovednost, pri čemer je razmišljal o izgnanstvu v svetu, iz katerega smo tako rekoč izgnali sami sebe, ter odrešitvi v gozdu, v katerem ne velja klasična hierarhija – je prostor (spolne) fluidnosti, preobrazbe, pa tudi happy enda.

»Predstavo so zasnovali v estetiki popa, Lena Hribar Škrlec je v vlogi protagonistke Rozalinde. Rozalindina zgodba je zame, staro deset let, idealna pravljica: junakinja se osamosvoji in osvobodi, se zabava, se pretvarja, vmes veliko govori (Rozalindi med vsemi Shakespearovimi ženskami avtor položi v usta največ besed), na koncu se poroči z ljubeznijo svojega življenja,« v gledališkem listu zapiše avtorica priredbe Eva Mahkovic.

Zaradi Taylor Swift in njenih besedil je marsikdaj lažje živeti

Kot je povedala, se je pri pisanju opirala na druge Shakespearove igre, predvsem pa je hotela doseči, da bo gozd kot glavni dogajalni prostor tudi prostor, ki bo v likih povzročil spremembo. To je tudi tema njene doktorske disertacije in prav Shakespeare postavi v gozd več svojih iger različnih zvrsti, poudari v gledališkem listu. Rozalinda se v Ardenskem gozdu prelevi v Ganimeda, kar se ji zdi pomembno »predvsem z vidika svobode, ki jo omogoča sama ideja krinke oz. krinka, pridobljena že z izrečeno željo: postati nekdo drug«.

Za glavno igralko Leno Hribar Škrlec, ob kateri igrajo še Primož Pirnat, Ajda Smrekar, Jana Zupančič, Filip Samobor, Matevž Sluga, Filip Štepec, Jaka Lah, Tina Potočnik Vrhovnik in Joseph Nzobandora - Jose, je bil največji izziv dvojnost, saj je morala uloviti ravnotežje med izrazito intelektualno in zelo sodobno opisano ter na odru govorjeno didaskalijo in Shakespearovimi verzi, v katere ta preraste. Kot je dodala, je velik del njenega besedila namenjen občinstvu, ki ima vlogo Rozalindinega zaveznika.