Pet avgustovskih udarcev smeha

Smeh, ta neulovljiva vesoljska energija, ki biva v večini ljudi, je gotovo ena najkoristnejših človeških dejavnosti. Sovraštvo, jeza, bes delujejo bolno tako na posameznike kot na družbo. Smeh pa družbo in posameznika sprošča in zdravi. Tako bi zagotovo lahko rekli komedijantom, da so pravi šamani, ker skorajda iz nič, le z besedami, zdravijo ljudi. Ti se v njihovi družbi pogosto razjočejo – od smeha!

Z nedeljskim, zaključnim Ex-Yu večerom v Festivalni dvorani se je končala 11. poletna različica Panča, festivala stand up komedije. Ta že vrsto let zlahka razproda svoje večere, tako je bilo tudi letos, ko je bila dvorana nabito polna in je pokala od smeha. Svoje osebne izpovedi so nam tako podali, kot je povedala jezikava hrvaška voditeljica Marina Orsag, štirje Hrvati (eden sicer iz Bosne in Hercegovine), en Srb ter noben Slovenec. »Kot da Slovenci niste nikoli živeli v tej naši skupni državi,« se je začudila voditeljica, ki je začasno povezala komike v eno komično državo in jo tudi vodila. Tu namreč nikakor ne moremo spregledati dejstva, da njen priimek v madžarščini vendarle pomeni – država.
 

Blažilniki balkanskih odnosov

V tej začasni Marinini državi so nam bosensko-hercegovski (Marko Dejanović), srbski (Nikola Radojlović) ter hrvaški (Tin Sedlar, Tomislav Primorac, Ivan Šarić) komiki pripravili večer, na katerem so, kot je to običajno, najprej secirali sebe in svoj videz, kar je pri komikih praviloma najbolj varno. Potem pa so se nekateri vendarle spustili v nevarnejše vode, in sicer v odnos s svojimi ženami. Se je prav videlo, da so pogumni, ker so te bile v nedeljo zvečer tako daleč od njih. Vsekakor pa so bile najbolj zanimive tiste mednacionalne šale, ki večinoma opravljajo vlogo blažilnikov v mednacionalnih odnosih na Balkanu. Seveda jih ni manjkalo tudi nekaj o ljubezni duhovnikov do otrok ter na račun cerkve in boga, vendar je ta tako ali tako že preventivno udaril z dežjem in mrazom ter komedijante in občinstvo zadnjih dveh večerov pregnal z Ljubljanskega gradu v Festivalno dvorano.


 

Širjenje virusa smeha

Da so večeri stan up komedije vse bolj priljubljeni, pa so »krivi« številni domači in tudi tuji komiki, ki so vsak v svoji državi v zadnjem desetletju počasi oblikovali občinstvo. Ko je pred nekaj manj kot 20 leti Jernej Kuntner odprl ljubljanski lokal Mansion pub s stand up večeri, je ta žalostno ugasnil, kot da je bil pred svojim časom.

Potem se je nekaj let kasneje, predvsem iz KUD Franceta Prešerna preko Improvizije in začetih večerov stand upa začela oblikovati scena, tako nastopajočih kot občinstva, virus smeha vse uspešneje razširil po Ljubljani in kasneje tudi po vsej Sloveniji. Tako se nihče več ne čudi večeru stand up komedije v še tako majhnem slovenskem kraju.


 

Panč, blagovna znamka

Nekaj podobnega so delali komedijantski bratje in sestre tudi po južnih državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije. Nekaj več kot desetletje oranja ledine smeha je obrodilo sadove v razvoju scen smeha v posameznih državah, ki so poleg občasnih večerov, festivalov in še vedno redkih klubov smeha, vendarle postale stalnica v naših življenjih.

Tudi festival Panč, ki ga soustvarjata Tin Vodopivec in Andrej Težak - Tešky s sodelavci in sodelavkami, je postal po desetletju trmastega vztrajanja naša stalnica, ki ob koncu avgusta odpre novo kulturno sezono v našem glavnem mestu. Postal je blagovna znamka. Občinstvo mu zaupa in ga tudi redno in vse bolj množično obiskuje, tako da razprodani večeri niso izjema, temveč pravilo.
 

Nikdar dovolj smeha

Festival se je z leti razširil na letošnjih pet večerov (Otvoritvena domačica, International night, Freaky friday, Večer črnega humorja, Ex-Yu večer), kjer sta že nekaj let stalnica mednarodni večer v angleščini ter obvezen večer balkanskega humorja, ki nam je zelo blizu in je podan v srbo-hrvaško-bosensko-hercegovskem jeziku ali nečem podobnem. In je vztrajen dokaz, da smeha ni nikoli dovolj.

Je pa res, da so zagotovo gostujoči komiki odhajali v svoje domovine nekoliko žalostni, kajti Slovenija jih je (spet) presegla tudi na političnem področju, saj smo spet korak pred njimi. Tako nam poklicni komik oblikuje vlado, amaterski komik je predsednik republike, imamo pa tudi predsednika državnega zbora, ki je vedno židane volje.