Kratek, a navdihujoč baletni festival

V slovenskem plesnem prostoru se je zgodila »nova sinergija«, ki jo je treba pozdraviti. Osrednji plesni instituciji, Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana, sta se odločili zapisati novo poglavje v baletni zgodovini. Skupaj sta organizirali mednarodni baletni festival Plesne noči, ki v prvi izvedbi zaznamuje trideset let od smrti znamenitega ruskega plesalca in koreografa Rudolfa Nurejeva.

Med 23. in 26. junijem se bodo zgodile štiri baletne uspešnice z repertoarja domačih in gostujočih baletnih hiš, ob čemer so lahko obiskovalci včeraj na slavnostnem odprtju prisluhnili pričevanju dobrega prijatelja in učenca Nurejeva Charlesa Juda, ki je tudi soavtor razstave njegovih kostumov in še neobjavljenih fotografij, ki si jo bo v avli Cankarjevega doma mogoče ogledati do konca festivala. Na predvečer odprtja, 22. junija, je bil na sporedu film Beli vran, biografska drama o ključnih trenutkih v življenju Nurejeva. Tako se lahko v zamahu poletnih Plesnih noči, navdihnjenih z Nurejevom, v živo srečamo s trenutki večnosti.

Direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je povedala, da bo festival Plesne noči povezoval umetnike, ljubitelje baleta in mesta Ljubljana. FOTO: Črt Piksi

Direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je izpostavila: »Mednarodni baletni festival Plesne noči bo povezoval umetnike, ljubitelje baleta in mesta Ljubljana. Danes [23. junija] sta cvetje za nastopajoče poslala tako župan Ljubljane kot županja Sofije. Posvečamo ga Nurejevu, ki je med drugim dejal: 'Rusija je moja mati, Italija je moja ljubica, Amerika pa moja banka.' Mi danes lahko dodamo: 'Slovenija je moja vznesena oboževalka.' Kratek, a obenem navdihujoč baletni festival bo obiskovalce popeljal skozi nekatere slikovite slike izjemne poti Nurejeva. Poleg predstav si bodo lahko gledalci ogledali zbirko skrbno zasnovanih kratkih, a bogato okrašenih suknjičev, značilnih za Nurejeva.

Paleta vrhunskih predstav

V začetku poletja se obeta izbrana paleta vrhunskih baletnih predstav, od klasičnih do sodobnih, med katerimi je včerajšnja uvodna predstava, igriv in temperamenten balet Don Kihot Narodne opere in baleta iz Sofije, ki velja za razkošje kostumov in gibanja. Razkošen in hiter balet o sanjavem plemiču iz Manče je bil prvič uprizorjen leta 1869 v Moskvi in od tedaj ga predstavljajo na svetovnih odrih. Danes bo sledil baletni triptih Med telesi oziroma Myth, Rain Dogs, Aperture, ki odpira pogled v prihodnost baleta in pri katerega ustvarjanju je sodeloval tudi priznani slovenski baletni ustvarjalec Edward Clug.

Triptih poteka kot plesno prebujenje mladega plesnega ustvarjalca Gaja Žmavca (Myth), mednarodno uveljavljenega koreografa Johna Ingerja (Rain Dogs) in priznanega baletnega koreografa Edwarda Cluga (Aperture). Vsak od treh ustvarjalcev v svojem delu triptiha preizprašuje stanje človekovega bivanja. Tretja od štirih velikih predstav bo jutri ena od največjih balkanskih baletnih uspešnic Kdo neki tam poje (Ko to tamo peva) Narodnega gledališča Beograd, ki že dvajset let polni dvorane in bo pri nas gostovala prvič. Na festivalu bo v ponedeljek mogoče videti tudi igrivo uspešnico SNG Opera in balet Ljubljana Veliki Gatsby.

Charles Jude je povedal, da je bil Nurejev zelo darežljiv mož. FOTO: Črt Piksi

Na večer slavnostnega odprtja festivala je ob odprtju razstave Legenardni Nurejev njegov prijatelj in učenec Charles Jude iskreno spregovoril o doživljanju dragega prijatelja in učitelja: »Nurejev se je pojavil kot komet, in čeprav ne živi več, ga še vedno čutim v svojem življenju. Bil je moj veliki učitelj, ki je hitro videl pomen povezovanja in vključevanja baletne umetnosti v širše sfere. Nameraval je odpreti ranč v Virginiji, kjer bi se srečevali ljubitelji baletne umetnosti, pa je potem to idejo prevzel Barišnikov in odprl takšno srečevališče v New Yorku.« Razložil je tudi snovanje osebne zbirke kostumov in fotografij: »Zbirka kostumov Nurejeva je dejansko moja osebna zbirka, iz katere si je Rudolf velikokrat kaj izposodil oziroma me zadolžil, da mu prinesem kakšen kostum.« Na vprašanje, kaj bi naredil Nurejev, če bi se zdajle znašel v Ljubljani, je hudomušno dodal, da bi vprašal, kje se dobi dober zrezek.

Ples kot stanje človekovega bivanja

Rudolf Hametovič Nurejev (1938–1993), nekdanji sovjetski baletni plesalec, je za nekatere največji baletni plesalec svoje generacije. Rojen je bil blizu Irkutska v Sibiriji v Sovjetski zvezi v tatarski družini. Zgodnjo kariero je začel v skupini Kirovski balet (danes se imenuje po prvotnem imenu Marijin balet) v Leningradu. Leta 1961 je prebegnil iz Sovjetske zveze na Zahod, kljub prizadevanjem KGB, da bi ga ustavil. Gre za prvi prebeg sovjetskega umetnika med hladno vojno, kar je povzročilo mednarodno senzacijo. Kariero je nadaljeval v Kraljevem baletu v Londonu in od leta 1983 do 1989 kot direktor baleta Pariške opere, kjer je deloval tudi kot glavni koreograf. Njegove številne interpretacije klasičnih del vključujejo balete, kot so Labodje jezero, Giselle in Bajadera. Čeprav njegova plesna veličina ni sporna, je Charles Jude poudaril tudi prvine Nurejeva kot človeka: »Zelo si je prizadeval za podporo mladim plesalcem, za njihovo zdravje. Bil je resnično darežljiv mož.«

Nurejev s soplesalko Margot Fonteyn. FOTO: The Rudolf Nureyev Foundation

Darežljivost plesanja je zrasla s človeško naravo. Plesna dejavnost je bila kot del rituala eden od prvobitnih načinov sporazumevanja človeka s sočlovekom, naravo, živalmi, bogovi. Nurejev sodi med virtuozne plesalce in koreografe, ki so mislili ples kot življenjsko poslanstvo. »Glavna stvar je ples, in preden bo izginil iz mojega telesa, bom plesal do zadnjega trenutka, do zadnje kapljice.«

Nurejev je živel svojo sintagmo, zato je osebno življenje popolnoma podredil ideji o umetnosti kot alternativnem polju bivanja in proizvajanja idej za prihodnost. »Kaj je umetnost? To ni samo narava, to je negovana narava. To je inteligenca, ki se uporablja za fizične sposobnosti, ki jih imate.« Naj prvi mednarodni baletni festival Plesne noči navduši tudi nekoga, ki do tedaj ni bil deležen hvaležnosti, ki jo predstavlja zgolj neposredno soočenje s posvečenostjo fizične inteligence.

Snovalca festivala Uršula Cetinski in Staš Ravter (SNG Opera in balet Ljubljana) sta na odprtju pou­darila, da bi si želela, da bi se festival razvil v vsakoletno slavljenje baletne umetnosti, ki ga je v prvi izvedbi na glasbo iz baleta Petruška pospremil virtuoz na klavirju Urban Stanič.