Klasični balet in sodobni ples sta nerazdružljiva

Gallusova dvorana Cankarjevega doma bo jutri gostila triptih sodobnega baleta Med telesi. V njem so združila moči tri velika imena iz baletnega sveta: Gaj Žmavc s predstavo Myth, Edward Clug z Aperture in Johan Inger z Rain Dogs.

Vrhunec mariborske baletne produkcije

V predstavi bodo različni koreografski in plesni pristopi preizprašali določeno stanje človekovega bivanja. Pogovarjali smo se z mladim in perspektivnim koreografom ter uveljavljenim plesalcem Gajem Žmavcem, ki je od leta 2006 član baletnega ansambla SNG Maribor, zadnje desetletje pa ustvarjala lastne predstave.

Zadnja leta je videti, da ste v tranziciji od vrhunskega plesalca proti koreografu in umetniškemu vodji.

V tej sezoni uradno končujem pot aktivnega plesalca. Osemnajst sezon je hitro minilo. Že dolgo intenzivno sodelujem z Edwardom Clugom kot njegov asistent in ogromno potujem.

Kot koreografu se mi odpirajo vrata tudi v tujini, česar sem si zelo želel. Za mano je izjemna sezona treh novih kreacij, ki so doživele praizvedbi v Klaipėdi, Dortmundu in Mariboru. Vsa tri dela so bila odlično sprejeta, tako od občinstva kot strokovne javnosti. Recimo v Dortmundu sem si delil večer z Marijnom Rademakerjem, Douglasom Leejem in Marcom Goeckejem. To so velika mednarodna imena in bilo mi je zelo prijetno, da sem se lahko predstavil v takšnem programu. V Litvi sem bil za svojo kreacijo nominiran za največjo litovsko nagrado na področju gledališke produkcije, The Golden Stage Cross Award. Mislim, da je za vsakega plesnega ustvarjalca pomembno, da se dokaže v mednarodnem prostoru. Prelep zaključek je bilo ustvarjanje v domačem Mariboru. Navdušen sem, da se bom prvič lahko predstavil tudi ljubljanskemu občinstvu. V naslednji sezoni bom prevzel mlad ansambel v Klaipėdi v Litvi, in sicer kot umet­niški vodja. Ta čudovita ponudba je bila zame veliko presenečenje. Izjemno hvaležen sem za tako plodovito tranzicijo.

Kako se je pojavila zamisel oziroma pobuda za predstavo Myth in kako je nastal triptih sodobnih baletov?

Popolnoma spontano. Edwardu sem omenil, da si želim spet ustvarjati za domači ansambel, in takoj mi je prišel naproti. Vedel sem, da bo to moja zaključna sezona in vesel sem bil kreacije v domačem okolju. Mislim, da smo napravili odličen in raznolik večer.

Kako se je ideja za vaš del razvijala, kakšna je bila osnovna ideja in kaj vas je v kreativnem procesu najbolj navdušilo?

Na začetku sem imel samo naslov, Myth. Mislim, da sem se zanj odločil instinktivno. Vedel sem, da bom sam ustvarjal glasbo, in sicer filmsko. To, da sem avtor glasbe in kostumov, je zdaj stalnica vseh novih projektov in mi odpira nove dimenzije. Lahko rečem, da imam kar dober nadzor nad končnim izdelkom (smeh). K sodelovanju sem povabil odličnega scenografa Matica Kašnika in dolgoletno soustvarjalko, asistentko in muzo, solistko mariborskega baleta Tetiano Svetlično. Za Myth lahko rečem, da je nastal iz čistega navdušenja nad fantazijskim žanrom vseh knjig in filmov, ki me spremljajo od otroštva. Ustvarjal sem svoj svet mistike, svet neznanega in strašnega, svet pozabljenih legend in fantastičnih likov. Pomembno se mi je zdelo, da ne pripovedujem, ampak doživljam, in vesel sem, da tudi občinstvo tako emocionalno in globoko doživlja predstavo.

Kaj je bil za vas največji izziv?

Časovni okvir procesa je bil kratek in intenziven, saj sem simultano ustvarjal v Dortmundu in je ansambel začel vaje brez mene, na daljavo. Tudi glasbo sem pisal in snemal do zadnjega trenutka. Na srečo kar dobro delujem pod pritiskom (smeh).

Z lučnim dizajnom sem bil zelo zahteven, saj sem hotel imeti specifično atmosfero. Tomaž Premzl je nato ustvaril čudovito, prav filmsko kreacijo. Z Maticem Kašnikom sva se odločila za zanimiv scenografski element, veliko preprogo. Bali smo se, da bo površina preveč drsela za ples. Na koncu se je vse odlično izšlo.

Novost je bilo zame tudi dejstvo, da sem ustvarjal z novo generacijo plesalcev v SNG Maribor. Na neki način sem se počutil kot gost. Fantastični so, mladi in zagreti. Izjemno delo so opravili!

Kako ocenjujete zdravje sodobnega baleta pri nas in po svetu?

Težko bi ocenjeval, saj nimam pravega stika s sodobno sceno pri nas. Zaradi dela in odsotnosti si težko ogledam kakšno predstavo. Morebiti bi se v prihodnosti več združevali. V Sloveniji se mi zdi, da imamo preveč ločevanja, preveč sob, ki druga drugi pripirajo vrata. Če si želimo res vrhunskih domačih produkcij, se bo treba bolj povezati. V resnici sta v današnjem času klasični balet in sodobni ples nerazdružljiva, saj drug drugega izpopolnjujeta. Verjetno so te ločnice v tujini že zdavnaj zavrgli.

Kaj trenutno počnete in kakšne načrte imate za prihodnost?

V tem trenutku se počasi pripravljam na dve novi kreaciji v naslednji sezoni, za balet v Magdeburgu in balet v Klaipėdi. Kot sem omenil, me septembra čaka prevzem funkcije umetniškega vodje v Litvi. To bo velika sprememba zame tako zasebno kot karierno in prinaša drugačno odgovornost. Zelo sem vesel, da bom lahko ustvaril nov, mlad in izjemno entuziastičen ansambel. Spomladi bomo v Klaipėdi dobili novo operno hišo, ki se gradi že šest let. Pričakovanja in želje so seveda velike. Mislim, da imamo čvrsto vizijo za prihodnost, a sem za zdaj raje skromen pri napovedih. Čaka me veliko dela ...