Direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar odstopila

Lutkovno gledališče Maribor (LGM) bo kmalu dobilo novega direktorja, saj je Katarina Klančnik Kocutar podala odstopno izjavo in se po več kot desetletju vodenja gledališča vrača na svoje prejšnje delovno mesto dramaturginje. Razpis za novega direktorja naj bi bil objavljen v prihodnjih dneh, odločitev o njenem nasledniku pa naj bi bila znana še pred iztekom njenega 60-dnevnega odpovednega roka.

Odstopno izjavo je podala 31. januarja na zadnji seji sveta zavoda. Odločitev je sprejela iz osebnih razlogov in ni povezana s političnimi ali drugimi zunanjimi pritiski. »Tu so leta, zdravje, napori, utrujenost ter splet okoliščin, ki so pospešile mojo odločitev. Na svoje trenutno delovno mesto sem prišla iz Lutkovnega gledališča, kamor se zdaj vračam. To se je zgodilo po naključju, saj je kolegica Tanja Lužar, ki je opravljala moje naloge, dramaturginja, odšla v Dramo SNG Maribor, kjer je pred tem v pokoj odšel Vili Ravne,« je pojasnila za Delo.

Do zaključka njenega tretjega petletnega mandata bi sicer ostalo še leto in pol, a v vsakem primeru, kot nam je dejala, ne bi ponovno kandidirala. Kot dodaja, se je njeno odločitev deloma spodbudilo tudi dejstvo, da se je v gledališču sprostilo njeno nekdanje delovno mesto dramaturginje, kamor se z veseljem vrača.

Prihodnost Lutkovnega gledališča Maribor

Kdo bo nasledil Klančnik Kocutarjevo, še ni znano. Kot sama pravi, bo Mestna občina Maribor objavila razpis, v najboljšem primeru pa bi bil novi direktor imenovan že ob izteku njenega odpovednega roka. »Prepričana sem, da se bo za to mesto odločil nekdo kompetenten, saj gre za kompleksno ustanovo – ne le lutkovno gledališče, temveč tudi kulturni center številnih drugih prireditev. Kljub temu ostaja naše osnovno poslanstvo ustvarjanje kakovostnega lutkovnega gledališča,« je še dodala.

Lutkovno gledališče Maribor, ki deluje kot javni zavod Mestne občine Maribor, je drugo profesionalno lutkovno gledališče v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 1973, od leta 2010 pa deluje v prenovljenih prostorih minoritskega samostana na Lentu, kjer je nastala tudi Kulturna četrt Minoriti.