V nadaljevanju preberite:

Če se je Roman Rozina v romanu Sto let slepote, za katerega je lani prejel nagrado kresnik, zaziral v preteklost, se v novem romanu Tujintuj loteva sedanjosti in teme, ki družbo vznemirja na aktualnopolitični ravni – beguncev. Ti v skupnosti prevzamejo vlogo tujega, drugega, prav tako kot božji otroci v Kosmačevem Tantadruju, ki ga gre prepoznati v za avtorja značilni naslovni besedni igri. A če Kosmačeve norčke skupnost sprejema blagonaklonjeno, se begunci kažejo predvsem kot vžigalna vrvica, ki razgalja, mestoma pa tudi oblikuje svetovni nazore likov in posledično družbe nasploh.