V nadaljevanju preberite:

Pisanje Samante Hadžić Žavski zaznamuje nekakšna neposrednost izraza, ki se kaže že v naslovu njenega prvega romana Smrt, v temo zavita: osrednja nit je smrt oziroma doživljanje smrti s perspektiv odraščajoče Lene Jusić, ki jo spremljamo od zgodnjega otroštva do konca študijskih let in ki jo ključno zaznamuje kontekst vojne na območju nekdanje Jugoslavije v začetku devetdesetih. Smrt ima tako poteze razvojnega romana (bildungsroman oziroma bolj splošna oznaka »coming of age«), ki po poglavjih ponuja izseke iz različnih obdobij Laninega življenja.