Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Knjiga

Znani nominiranci za večernico

Osrednja nagrada za otroško in mladinsko leposlovje bo podeljena konec septembra.
Lani je večernica zasijala za Andreja E. Skubica in njegovo delo <em>Babi nima več telefon</em><em>a</em>. Foto Arhiv Večer
Lani je večernica zasijala za Andreja E. Skubica in njegovo delo <em>Babi nima več telefon</em><em>a</em>. Foto Arhiv Večer
4. 8. 2020 | 09:50
4. 8. 2020 | 10:19
4:56
V četrtek, 24. septembra, bo v Murski Soboti v okviru srečanja Oko besede podeljena nagrada za najboljše otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo lanskega leta, ki jo podeljuje časnik Večer.



Literarni festival Oko besede, letos bo 24. in 25. septembra, organizira društvo Argo, ki je poleg revije Otrok in knjiga tudi uradni partner večernice. Dobitnik 24. večernice bo znan en teden prej, minuli teden pa je strokovna žirija, ki jo sestavljajo predsednik dr. Igor Saksida, Darka Tancer Kajnih, Kaja Bucik Vavpetič, dr. Dragica Haramija in Petra Vidali, razglasila pet nominirancev. Tokrat se bodo za nagrado potegovali Igor Karlovšek (Pobeg), Boštjan Gorenc - Pižama (Si že kdaj pokusil luno?), Andrej Rozman - Roza (Rimuzine in črkolazen), Vinko Möderndorfer (Babica za lahko noč) in Peter Svetina (Timbuktu Timbuktu).

»Večernica je že veteranka, pravila so jasna in se jih trdno držimo,« nam je po razkritju finalistov povedala Petra Vidali. »Žirija prebere vsa dela, ki prispejo na razpis, ob tem pa skrbno preveri še seznam vseh izdanih knjig za otroke in mladino z lansko letnico. V naših žirijah so strokovnjakinje in strokovnjaki za mladinsko književnost, knjižničarke, prevajalke, skratka, težko, da bi nam kaj ušlo. Število knjig se je v zadnjih letih ustalilo in ne dosega vsakič novih rekordov. Na koncu smo se odločali o 39 delih – proznih, pesniških, tudi dramskih. Pet smo jih izbrali na podlagi recenzij, ki jih napišemo člani žirije, debate v živo in na koncu glasovanja. Vsak član žirije izbere pet del in jih oceni z ocenami od ena do pet.«

Opaziti je, da letos med nominiranci ni niti ene avtorice, prav tako sta med izbranimi le dve založbi, Mladinska knjiga in Miš. »Tudi meni je žal, da letos izbranih del niso napisale avtorice, ampak to najbrž samo pomeni, da žirija ni trendovska. Ker smo ob razglasitvi letošnjih izbrancev objavili tudi pregled vseh dosedanjih nominirancev in dobitnikov nagrade, lahko postrežem s temi podatki: devet dobitnic večernice smo imeli doslej. Pri 23 nagradah je to še zmeraj malo, ampak če število primerjamo z drugimi nagradami, je večernica med manj diskriminatornimi. Na seznamu nominirancev so se avtorice pojavile 45-krat. Morda so bile žirije za večernico torej pred trendom. Vsekakor pa so bile vedno neodvisne in niso sklepale kompromisov. Če so mislile, da je dve leti zapovrstjo najboljša knjiga istega avtorja, je dobil dve večernici isti avtor. Nihče je ni dobil zato, ker bi si jo 'končno že zaslužil', vedno jo je dobil avtor, ki si jo je po presoji žirije zaslužil tisto leto, za eno knjigo. Kar pa zadeva založbe, se zdi situacija na področju mladinske književnosti pri nagradah še precej bolj unificirana kot na primer pri kresniku ali tudi nagradah za poezijo. Strašno veseli smo novih prebojev, vendar jih ni veliko. Mladinska knjiga nadaljuje in nadgrajuje fascinantno večdesetletno tradicijo, Miš pa ji – vsa čast – dobro parira. Res pa je ponavadi med tema velikanoma vsako leto vsaj ena 'nova' založba.«

Nominiranih je pet knjig. Foto Arhiv Večera
Nominiranih je pet knjig. Foto Arhiv Večera


In kakšni so trendi v mladinski in otroški literaturi? Petra Vidali pojasnjuje, da enoletna bera ni zanesljiv pokazatelj, se ji pa zdi dobro, da lahko mladi v zadnjem času berejo kar dva pustolovsko-zgodovinska (in malo tudi fantazijska) cikla, Zgodbe s konca kamene dobe Sebastijana Preglja in Ognjeno pleme Igorja Karlovška. »​Bobri in Pod svobodnim soncem z novo senzibilnostjo za nove generacije, skratka. Dobro se mi zdi, da je Peter Svetina nonsensu našel varen in topel dom pri najmlajših. Pa da imamo v 'tej liniji' odlične mlajše avtorje oziroma avtorice, recimo Gajo Kos. Dobro se mi zdi, da zna Boštjan Gorenc - Pižama tako nepretenciozno povedati zgodbo o domači raketi na luno. Članica žirije Kaja Bucik Vavpetič je poročala, da jo mora doma prebirati vsak večer. Dobro se mi zdi, koliko novega je v pesmicah povedal Vinko Möderndorfer o nečem tako starem, kot je srčen odnos med babico in vnučkom. In že spet in vedno znova se mi zdijo dobre metajezikovne pesmi Andreja Rozmana - Roze. Mislim, da bi jih morali, tako kot molitve njegovega zaničniškega odmaševanja, vsi znati na pamet. Evo, to so moji trendi.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine