Zmagovalna kombinacija: karantena in e-branje

V času karantene, ko so bile knjiž­nice in knjigarne zaprte, je bil edini način za izposojo ali nakup elektronske knjige v slovenskem jeziku 24 ur na dan, sedem dni v tednu, od koderkoli na svetu – Biblos. Edina slovenska ­e-knjižnica in e-knjigarna je leta 2013 nastala pod okriljem Beletrine v tesnem sodelovanju z mrežo slovenskih splošnih knjižnic in institutom Izum, skrbnikom sistema Cobiss.

Od sredine marca so na Biblosu zaznali eksponentno rast izposoje, kar verjetno napoveduje dolgoročne spremembe bralnih navad. Pogovarjali smo se z Markom Hercogom, tehničnim direktorjem Beletrine, ki je v Sloveniji največji strokovnjak za področje e-knjige in gonilna sila Biblosa od začetka, sicer pa tehnični urednik, ki je v založništvu že 25 let.

 

Kaj sploh je e-knjiga?

Lahko formuliramo takole: je besedilo, ki je posebej prilagojeno prikazu na e-napravah z namenom čim boljše bralne izkušnje. Beremo jo lahko na večini mobilnih naprav, tablicah, prenosnih in stacionarnih računalnikih.

Kako se je začela zgodba z Biblosom?

Začetek je povezan s pojavom e-knjige in uveljavitvijo velikih sistemov za distribucijo e-knjig, kot sta Amazon in Kobo, kjer je prevladovalo gradivo v angleškem jeziku. Ker pri nas tovrstne ponudbe ni bilo, so uporabniki posegali po tujejezičnih knjigah. Poznali smo izkušnje iz tujine, kjer je e-branje v tujem jeziku skoraj izpodrinilo branje v maternem jeziku, in tega scenarija si nismo želeli še s slovenskim jezikom. Zamisel o zagonu pionirskega projekta Biblos se je porodila v dialogu s slovenskimi splošnimi knjižnicami, ki so se takrat soočale s konkurenčnimi trendi digitalizacije, saj je bilo e-branje tudi odgovor na težave starejših in slabovidnih oseb, ki potrebujejo povečane črke in nastavitev osvetlitve zaslona, pa tudi za bralce, ki se znajdejo v neenakem položaju, ker izposoja knjig zaradi oddaljenosti knjižnic in knjigarn ni mogoča.



Biblos je bil zasnovan kot distribucijska platforma, ki omogoča tako oddaljeno izposojo kot branje na različnih napravah – bralnikih, telefonih in tablicah ali računalnikih –, hkrati smo imeli od začetka vizijo, da bo sistem javno dostopen vsem uporabnikom slovenskih knjižnic ter da uporaba ne bo pomenila dodat­nega stroška za uporabnika. Zasnova Biblosa je zahtevala dve leti intenzivnega zbiranja, izmenjave in analize informacij ter obiskovanja strokovnih konferenc in sejmov. Leta 2012 smo zasnovali arhitekturo celotnega sistema in prešli v operativno izvedbo. Biblos je najprej zaživel kot pilotni testni projekt, v katerm je sodelovalo manj knjižnic, potem smo leta 2013 prešli v operativno delovanje.

Zakaj se niste že na začetku ­povezali z večjim igralcem, kot je na primer Amazon?

Pri povezovanju sistemov gre velikokrat za tehnične ovire, saj večina teh sistemov ni zasnovana tako, da bi omogočala povezljivost. Potem je tu tudi ekonomski faktor – vsak uporablja svoj poslovni model. Glavni problem je, da gradivo večinoma ne omogoča prostega prehajanja – govorim o pravicah, ker založniški trg deluje tako, da večina lokalnih založnikov ne more zakupiti avtorskih pravic, ki bi omogočale distribucijo po vsem svetu oziroma so pravice praviloma omejene na ožje območje. Tudi ko smo preučevali možnosti, če bi lahko povezali evropske knjižnične sisteme, smo naleteli na težavo, kako bi knjiga lahko prešla mejo. Nabor gradiva bi bil zaradi omenjene težave tako majhen, da zagon sistema ne bi bil smiseln.

Kako deluje branje e-knjig z Biblosa?

Biblos je zasnovan tako, da ga lahko uporablja vsak, ki je vsaj osnovno računalniško pismen, namenjen je vsem starostnim skupinam, od otrok do najstarejših, potrebujemo pa še ustrezno elektronsko napravo, kot so e-bralnik, tablica, računalnik in pametni telefon. Za izposojo elektronskih knjig morate biti član ene izmed slovenskih splošnih knjižnic. Ob včlanitvi v knjižnico dobi uporabnik člansko številko in geslo za Mojo knjižnico, potem se postopki nekoliko razlikujejo glede na to, na kateri napravi beremo e-knjige, lahko na osebnem računalniku, tablici, telefonu s sistemom ios ali android, najboljša možnost je nedvomno branje na bralnikih.­ Še posebej primeren, zaradi slovenskega vmesnika, je bralnik inkbook.

Na Biblosu si je mogoče izposoditi štiri knjige naenkrat za dva tedna. Po tem času se dostop do knjig prekine, zato ni zamudnin. Seveda lahko knjige, ki jih preberemo, pred potekom izposoje vrnemo, tiste, ki nam jih ni uspelo prebrati, pa si lahko ponovno izposodimo.

Je (bilo) v času karantene kaj drugače?

Tudi zdaj tehnična ekipa Beletrine skrbi, da sistem gladko deluje, se pa soočamo s servisiranjem veliko večjega povpraševanja oziroma prometa, zato smo v zadnjem času naredili več nadgradenj in prilagoditev za izboljšanje učinkovitosti in zmogljivosti sistema. Najzahtevnejša je podpora novim uporabnikom, ki sistema še ne obvladajo, tem so na spletni strani Biblos na voljo navodila in video vodniki. Poleg teh navodil, ki so zelo obiskana, uporabniki včasih potrebujejo dodatno pomoč in usmerjanje po korakih. Zato imamo na voljo spletno in telefonsko pomoč ekipe, ki dela s polno paro.

V Sloveniji obstajajo različne platforme, ki se spogledujejo z e-branjem, med drugim Dlib, Emka, Kamra, Biblos. V čem je slednji specifičen?

Primarni namen Biblosa je distribucija aktualnega knjižnega gradiva v slovenskem jeziku, se pravi omogočanje branja oziroma izposoje e-knjig vsem uporabnikom slovenskih splošnih knjiž­nic, Nuka ter knjižnice za slepe in slabovidne Minke Skaberne, ter nakupa e-knjig vsem zainteresiranim uporabnikom. Ostali omenjeni sistemi ponujajo manj naslovov, in še to le za nakup, kot recimo Emka, ali dostop do večinoma arhivskega gradiva – digitalna knjižnica Slovenije Dlib, ki deluje v okviru Nuka, ima na primer več kot 850.000 enot gradiva, revij, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij, glasbe in priročnikov.
 

Trenutno je na Biblosu štiri tisoč knjig, kar je veliko, vendar bi si bralci želeli še več e-knjig v slovenščini. Zakaj jih ni več?

Število knjig nenehno narašča. Je pa odvisno od produkcije slovenskih založnikov. Pri prevodih je še vedno največja težava cena za avtorske pravice za e-verzije tujih leposlovnih del, zato velikokrat manjkajo aktualne knjige, saj so pravice za založbo predrage. Pri nas še vedno nekatere založbe ne razmišljajo, da bi delovale na področju e-založništva. Trenut­no na Biblosu sodelujemo s 168 založbami in samozaložniki, vemo pa, da je aktivnih založb, ki izdajo več kot štiri naslove na leto, okoli dvesto. Je pa res, da smo v času karantene na Biblosu objavili nekajkrat več novih naslovov kot v enakem obdobju lani tudi zato, ker so nekateri založniki ali avtorji prav zdaj prepoznali priložnost na področju e-knjig.
 

Je strah, da se e-knjiga zajeda v tiskano, upravičen?

Predvsem gre pri e-knjigi za primat pri lažjih žanrih, na teh področjih dolgoročno dominira, ker se je pokazala za bolj praktičen format za počitniško branje, v anglosaškem svetu so to knjige, ki so dejansko mišljene za enkrat­no branje, torej da jih prebereš in odvržeš. Pokazalo se je, da na nekaterih področjih tiskana in e-knjiga odlično sobivata, bralci se potem odločijo za tisto, kar se jim zdi v danih razmerah bolj uporabno. Pri turističnih vodnikih se je zgodilo, da je e-knjiga v določeni meri izpodrinila tiskano, na področju kuharskih knjig je uravnotežena uporaba obeh oblik.

Je pa karantena že zdaj zelo spremenila statistične podatke. E-branje je povsod, tudi pri nas, marca in aprila poskočilo za več sto odstotkov. Na Biblosu so od začetka karantene do danes našteli več kot 90.000 izposoj, kar je izjemna številka, če jo primerjamo s 100.000 izposojami v celotnem lanskem letu. S povprečno tristo izposoj na dan pred kriznimi razmerami smo prišli na skoraj 2700 izposoj v enem dnevu, velik del teh predstavljajo novi uporabniki. V povprečju je Biblos pred uvedbo karantene vsak teden obiskalo okoli 1000 uporabnikov, zdaj se številka približuje 10.000. Od tega je gotovo polovica novih uporabnikov. Šele prihodnje leto bomo lahko z razdalje opazovali, kako je odtis novega koronavirusa vplival na bralne navade.