Ni veliko živih pesnikov, ki se lahko pohvalijo z več kot milijon prodanimi izvodi pesniške zbirke. Eden izmed teh je ameriški bitniški pesnik Lawrence Ferlinghetti, čigar zbirka Coney Island razuma (A Coney Island of the Mind) iz leta 1958 je ena od največjih pesniških uspešnic 20. stoletja. Ferlinghetti, zadnji iz izvorne bitniške generacije literatov, ki so jo predstavljali bolj slavni Jack Kerouac, Allen Ginsberg in William Burroughs, bo jutri star sto let.

Lawrence Ferlinghetti je danes zadnja živa vez z generacijo protikonformističnega umetniškega gibanja, nastalega v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v New Yorku, katerega najbolj znani člani poleg naštetih so bili Lucien Carr, John Clellon Holmes in Neal Cassady. Ferlinghettijeva pot je bila dolga in nenavadna. Ukvarjal se je z veliko stvarmi, bil je slikar, prevajalec, novinar, dramatik, pesnik, romanopisec in politični aktivist.

Rodil se je v New Yorku kot sin italijanskih priseljencev. V ZDA je diplomiral iz novinarstva, magistriral iz književnosti, na pariški Sorboni pa doktoriral iz poezije. Je odlični poznavalec likovne umetnosti in glasbe, kar se kaže tudi v njegovi poeziji, ki temelji predvsem na ritmu in tradiciji govorjene besede ter besedišču vsakdana. Tudi tematika je najpogosteje vsakdanje življenje, od politike do seksa. Kot ameriški vojak je sodeloval v drugi svetovni vojni, kamor se je javil prostovoljno, ko je obiskal Hirošimo nekaj tednov po eksploziji atomske bombe, pa je bil nad ubijanjem tako zgrožen, da je postal prepričani pacifist. Takrat se je tudi odločil, da se bo bojeval proti ustaljenim družbenim normam, kar je odsevalo v njegovem celotnem življenju in literarnem delu.

Njegova beseda je imela težo

Po vojni se je njegovo življenje prepletalo z zgodovino bitniškega gibanja. V San Francisco, kjer je ostal do konca življenja, je pripotoval leta 1953, po letu dni popotovanja po svetu, in postal eden od večnih simbolov tega mesta. Ko je v časopisu Harper's prebral članek o rojevanju nove kulture v San Franciscu, kulture »seksa in anarhije«, je pohitel nazaj v Ameriko. Poročil se je s Selden Kirby-Smith, s katero sta skupaj študirala v Parizu. Rodila sta se jima hči in sin. Odločila sta se za življenje v San Franciscu, ker je bilo Lawrenceu všeč evropsko ozračje mesta. Takrat se je preživ­ljal s prevajanjem iz francoščine in poučevanjem tega jezika ter pisanjem kritik slikarskih razstav. Zakon je po 25 letih razpadel.

City Lights je legenda

Kmalu je odprl knjigarno in založbo City Lights ter postal kultni založnik in pesnik. Ob tem je bil aktivist, čigar kritična beseda je imela težo. Pri založbi so objavljali nekateri najpomembnejši književniki tistega časa. Založba je leta 1956 po ZDA zaslovela z Ginsbergovo zbirko pesmi Tuljenje in druge pesmi (Howl and Other Poems) o temnih plateh ameriškega načina živ­ljenja, ki je zaradi omenjanja drog in seksualnih prizorov, tako heteroseksualnih kot homoseksualnih, končala na sodišču že nekaj mesecev po izidu, njen založnik Ferlinghetti pa je bil aretiran. »Zaradi tega se nisem pretirano vznemirjal. Bil sem pač mlad in neumen. Mislil sem si, pa kaj, če me zaprejo, bom lahko vsaj v miru bral. Na srečo smo zmagali mi in to je bila tudi precedenčna sodba za uporabo prvega amandmaja, ki zagotavlja svobodo izražanja,« je izjavil pred nekaj leti. Založba City Lights je izdala več kot šestdeset knjižic najpomembnejših bitniških avtorjev, ki drugje niso mogli objavljati.

Zatočišče levičarjev in književnih izobčencev

Majhna knjigarna je bila bralsko svetišče, prostor neodvisne misli, poligon za preizkušanje svobode govora, zatočišče levičarjev, anarhistov in književnih izobčencev, vseh, ki so tulili proti konvencijam meščanske družbe in establišmentu. Še danes je to ena od najboljših in najbolj cenjenih neodvisnih knjigarn v ZDA, kamor zahajajo ljubitelji knjig iz ZDA in sveta, kjer berejo in listajo knjige ter uživajo v ozračju alternativne kulture. To je bila prva knjigarna v Ameriki, v kateri so prodajali izključno broširane knjige, ki so bile takrat zelo redke, in je še danes odprta pozno v noč, prodajale in brale so se knjige, ki so bile zunaj glavnega književnega toka. Stranke je spodbujala, naj bodo v njej sproščeni, naj se čim dlje zadržijo. Ferlinghetti je pisateljem brez stalnega naslova dovolil, da so uporabljali tistega od knjigarne. »Tako veliko jih je takrat prišlo v San Francisco, da se je zdelo, da se vsa država nagiba na zahod. Mame so nam telefonarile z vprašanjem: ste videli mojega sina?« je povedal Ferlinghetti v enem od intervjujev.



Poslanstvo knjigarne se od začetkov ni dosti spremenilo, dodali so ji trdo vezane knjige in raznolikost naslovov, na njenih policah pa so še vedno dela o imperializmu, razrednem boju ipd.

Raznolika dela

Tudi založba še živi. Na leto izda približno deset naslovov. V vseh teh letih so izdali različne avtorje in raznolika dela, prozo in poezijo, fikcijo in nefikcijo, avtorska in prevedena – poleg seveda del avtorjev bitniške generacije. Med izdanimi avtorji so Charles Bukowski, Georges Bataille, Rikki Ducornet, Paul Bowles, Sam Shepard, Andrei Voznesensky, Nathaniel Mackey, Alejandro Murguía, Pier Paolo Pasolini, Ernesto Cardenal, Daisy Zamora, Guillermo Gómez-Peña, Juan Goytisolo, Anne Waldman, André Breton. V zadnjih letih so dopolnili seznam z avtorji političnih, humanističnih in družboslovnih del, kot so Noam Chomsky, Michael Parenti, Howard Zinn, Cindy Sheehan in Ward Churchill.



Ferlinghetti se je v zadnjih letih umaknil iz založbe in knjigarne, vodenje je prepustil solastnici. Še pred kratkim je z rednimi sprehodi in hišnim simulatorjem veslanja ohranjal kondicijo, zdaj pa je njegovo telo oslabelo, postal je skoraj slep in dneve večinoma preživlja v postelji. Še vedno pa piše. Ob stotem rojstnem dnevu je objavil avtobiografski roman Little Boy (Mali fant), napisan v tretji osebi. Zgodba o malem fantu se začne, ko Ferlinghettijeva mama zapusti novorojenega sina, ker je duševno zbolela po moževi nenadni smrti. Novorojenčka vzame k sebi v Francijo ljubljena teta, ki nima svojih otrok.

Upa na revolucijo

Ferlinghetti, deklarirani socialist in obenem kapitalist, še vedno razmišlja aktivistično. Novinarju ­Guardiana, ki ga je obiskal pred rojstnim dnevom, je dejal, da upa na revolucijo. Težava pa je, je dodal, da Združene države niso pripravljene na revolucijo. V enem izmed prejšnjih intervjujev je kritiziral Trumpa, o katerem je med drugim dejal, da je zloben in zelo nevaren človek.



Lawrence Ferlinghetti je institucija. Po njem so poimenovali eno od ulic v San Franciscu. Mesto je 24. marec, njegov rojstni dan, razglasilo za dan Lawrencea Ferlinghettija in praznovanja potekajo ves mesec. Galerije razstavljajo njegove slike, zvrstile se bodo številne dokumentarne projekcije, zabave in fotografske razstave, pesniki, kot sta Devorah Major in Jack Hirschman, bodo brali Ferlinghettijevo poezijo. Župan San Francisca pa bo posadil oljko v slavljenčevo čast.