Neomejen dostop | že od 9,99€
Založba Učila nadaljuje serijo prevajanja biografskih romanov o življenju velikih žensk in njihovih sopotnikih. Nedavno so zbirki dodali tri naslove, in sicer roman Sanje o lepoti, v katerem spoznamo zgodbo Estée Lauder, ustanoviteljice kozmetičnega imperija, roman Grace in milina ljubezni o nepozabni filmski zvezdi Grace Kelly ter roman Diana, kraljica ljudskih src o valižanski princesi.
Protagonistke teh treh biografskih romanov so ženske, ki so vplivale na tokove svetovne zgodovine. To so znane ženske, katerih intimne zgodbe so manj znane.
Laura Baldini je italijanska avtorica, sicer diplomirana vzgojiteljica, ki je najprej delala v vrtcu. Doslej je napisala nekaj knjig za otroke in je avtorica več strokovnih del s področja pedagogike, z dunajsko štipendijo je kariero nadgradila z izobraževanjem za mobilno pedagoginjo. Že od nekdaj se je navduševala nad življenjem in delom Marie Montessori in nato o njej napisala romanizirano biografijo.
V romanu Sanje o lepoti, ki ga je prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič, je zapisala biografsko zgodbo o Estée Lauder, legendarni ameriški ustanoviteljici kozmetičnega imperija, ženski, ki lepote in elegance ni samo prodajala, temveč jo je tudi utelešala.
»S parfumom je tako kot z ljubeznijo. Kanček ni nikoli dovolj,« je rada povedala Estée Lauder. Rodila se je kot Josephine Esther Mentzer v družini madžarskih Židov, klicali pa so jo Esty, iz česar izvira ime Estée. Z možem Josephom Lauderjem, s katerim se je poročila kar dvakrat, je ustanovila eno prvih kozmetičnih podjetij. Leta 1998 jo je časopis Time kot edino žensko uvrstil na seznam 20 najvplivnejših ljudi 20. stoletja. Bila je ženska, ki je živela daleč pred svojim časom.
Roman se začne v New Yorku leta 1928, ko mlada Esty v lopi na vrtu domače hiše stricu, ki je kemik, pomaga pri izdelavi mazil. Navdušeno eksperimentira z vonjavami in olji ter ustvari svojo kremo, ki jo nato na plaži Long Islanda prodaja na zložljivi mizi in si takoj pridobi navdušene stranke. Esty se preimenuje v francosko zvenečo Estée, se iz Queensa preseli na Manhattan in naposled dobi tako želeno prodajno mesto v razkošni blagovnici Saks. Dekle iz Queensa z izvirnimi zamislimi in neskončno marljivostjo osvoji New York in kasneje tudi svet.
V romanu Grace in milina ljubezni, ki ga je prevedla Anja Furlan, Sophie Benedict, kar je pisateljski psevdonim nemške novinarke Steffi von Wolff, piše o svoji najljubši igralki, Američanki Grace Kelly in njenih najuspešnejših letih.
Zgodba se začne leta 1947, ko se Grace proti željam staršev preseli v New York, da bi se vpisala na igralsko akademijo. Očara jo Manhattan, hkrati pa pridno študira, da bi postala igralka. Ves čas jo žene želja po neodvisnosti – od staršev, hollywoodske elite in pričakovanj družbe. Njen talent in lepota ne ostaneta dolgo neopažena in kmalu začne dobivati ponudbe za delo in posname nekaj ikoničnih filmov.
Na vrhuncu filmske slave spozna svojo največjo ljubezen in sprejeti mora težko odločitev. Odločila se je za monaškega princa Rainiera III. in se pri 26 letih za vedno odrekla igralstvu. Rodila je tri otroke, nato je pri 52 umrla za posledicami prometne nesreče.
Prav tako je za posledicami prometne nesreče umrla Diana Spencer, še ena princesa, in sicer tista z angleškega dvora. Njeno zgodbo je v romanu Diana, kraljica ljudskih src, prevod Maja Prevolnik, zapisala nemška pisateljica Julie Heiland. Globalni dogodek je bil 29. julija 1981, ko je 750 milijonov ljudi po vsem svetu spremljalo sramežljivo mladenko Diano Spencer, ko je stopila iz kočije, pomahala množici in se v osupljivi poročni obleki z osemmetrsko vlečko podala v londonsko katedralo sv. Pavla.
Diana, ena največjih medijskih zvezd, ni bila samo žena britanskega prestolonaslednika in modna ikona, ampak tudi ljubeča mati dveh princev, veliko se je ukvarjala z dobrodelnostjo. Ločila se je od svojega princa in nato tragično končala. Zgodba romana se začne v Londonu leta 1978, ko je sedemnajstletna Diana Spencer povabljena na tekmo v polu. Tam se začne spogledovati s prihodnjim kraljem Združenega kraljestva, kar ji je za vedno spremenilo življenje.
V zbirki Velike ženske, velike zgodbe, velike ljubezni so doslej izšli romani o slikarki Gabrieli Münter, modni oblikovalki Coco Chanel, operni divi Marii Callas, šansonjerki Edith Piaf, pedagoginji Marii Montessori, znanstvenici Marie Curie, igralki Audrey Hepburn in slikarki Fridi Kahlo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji