Poslovil se je etnolog dr. Boris Kuhar, novinar in urednik, angažiran pri predhodniku Dela Slovenskem poročevalcu in na Radioteleviziji Slovenija, predvsem pa dolgoletni ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja. Znan je bil kot raziskovalec in ljubitelj dobre hrane, kot pisec kuharskih knjig ter kot etnolog, zaljubljenec v Afriko. Umrl je v starosti 89 let.

Kuhar, po rodu iz Maribora, kjer je bil rojen leta 1929, je leta 1956 diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti in prav tam leta 1965 tudi doktoriral. Pri Slovenskem poročevalcu je delal od leta 1946 do leta 1956, nato bil od leta 1956 do leta 1962 urednik na Radioteleviziji Slovenija, med letoma 1962 in 1987 pa je bil ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani.





Kot etnolog se je ukvarjal s študijem neevropskih kultur pa tudi s spreminjanjem slovenske vaške kulture, šeg in prehrane. Bil je avtor več etnoloških razstav doma in v tujini, v javnosti pa je slovel predvsem kot avtor mnogih kuharskih knjig. Med njimi so, denimo, Prazniki in praznične jedi na Slovenskem (1992), Emona in rimska kuhinja (1996), Sto značilnih jedi slovenskih pokrajin (2002), Samostanska kuhinja (2002), Dolenjska in Belokranjska kuhinja (2002) in Štajerska kuhinja (2003).

Spadal je med staroste raziskovanja in najzaslužnejše popularizatorje slovenske kulinarične dediščine. Znan je bil tudi po tem, da je bil bolj kot raziskovalec teoretik navdušen praktik. Malone vse jedi, na katere je naletel med dolgoletnim iskanjem po Sloveniji, je tudi poskusil oziroma jih je sam pripravil, zvesto sledeč zapisanemu ali še pogosteje ustnemu izročilu. Sam je pravil, da je v dobrih petdesetih letih zbral in zapisal več kot 1000 receptov – in številne med njimi zagotovo obvaroval pred pozabo.