Splet prenese vse

Sodelavci portala Vrabec Anarhist Društva slovenskih pisateljev so v lokalu Pritličje na Mestnem trgu v Ljubljani pripravili okroglo mizo o vlogi in preživetju spletnih literarnih medijev v družbi.

V razpravi so načeli vprašanje, kaj dodatnega lahko ponudijo spletni literarni mediji v primerjavi s klasičnimi tiskanimi, kakšna je njihova vloga v času karantene in kakšna je njihova možnost dolgoročnega preživetja.

V pogovoru so sodelovali Igor Divjak, odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist, Andrej Hočevar, odgovorni urednik portala LUD Literatura, Valentina Plahuta Simčič, odgovorna urednica portala Air Beletrina, in Vlasta Vičič, predstavnica za založništvo na Javni agenciji za knjigo, moderirala ga je Luna Jurančič Šribar, vabljeni Marjeti Pečarič, sekretarki za področje knjige in založništva na ministrstvu za kulturo, se dogodka ni uspelo udeležiti.

Divjak, ki je na začetku sodeloval pri Beletrininem mediju Air Beletrina, je o zdajšnjosti povedal, da so pri Vrabcu Anarhistu opazili veliko željo avtorjev po objavljanju, v uredništvo dobivajo veliko besedil piscev različnih generacij, po njegovem mnenju bi vsaka slovenska regija morda potrebovala tudi po tri podobne spletne medije.

V času pandemije so začeli dobivati vse več tekstov, tako ali drugače nanašajočih se na koronavirus, prav tako se je povečala obiskanost njihove spletne strani, dobro brana pa niso bila le literarna besedila, ampak tudi družbenokritični teksti, kolumne, eseji.
 

Honorarji niso enaki

Valentina Plahuta Simčič je dodala, da Air Beletrino obišče okrog deset tisoč uporabnikov na mesec, v času pandemije je bila nespregledljiva potreba po refleksiji zdajšnjosti, seveda pa literarno življenje na spletu ni omejeno le na spletna mesta, tu so še blogerji, različni bralni klubi na družbenih omrežjih, podkasti, smiselna bi se ji zdela tudi pogovorna oddaja o knjigah na youtubu, a to bi zahtevalo dodatna sredstva.

Hočevar je o mediju založbe in revije Literatura povedal, da je urejanje po vloženem trudu povsem enakovredno klasičnim medijem, spletni medij pa zelo dobro soobstaja s tiskano revijo, ki je še vedno osnovna dejavnost literarno-umetniškega društva Literatura, vendar so v zadnjem času precej pozornosti vzbudili različni mnenjski teksti.

Vlasta Vičič je o vplivu pandemije na spletne medije povedala, da so na Javni agenciji za knjigo razpis za elektronsko založništvo zaradi okoliščin objavili šele v drugi polovici avgusta, postopki še tečejo. Hočevar je omenil diskriminatornost, da je objava v tiskani reviji honorirana bolje od objave v spletnem mediju, čeprav mnogo avtorjev spletno objavo zaradi več­jega dosega celo preferira.
 

Spletni mediji so sedanjost

»Oboje je treba podpirati, a spletni mediji niso prihodnost, ampak sedanjost, nemogoče si je predstavljati kakršno koli prihodnost brez resnejše prisotnosti spletnih medijev, kakršni koli pač bodo. Govorjenje o razmerju med spletnimi in tiskanimi mediji se zdi zastarela debata.« Vlasta Vičič je pojasnila, da se razkoraka med elektronskimi in tiskanimi revijami zavedajo, razlike so tudi v profesionalizaciji ­ured­ništev.

Lahko spletni mediji zapolnijo vrzel, ki nastaja s krčenjem prostora za literarno kritiko v tiskanih medijih? Refleksija literarne produkcije, je dodal Divjak, ustvarja tudi splošnejše sodbe o tem, kaj je dobro in kaj slabo, brez kritike bi bili obsojeni na relativizem.

Enakovrednost kriterijev

Vlasta Vičič je povedala, da agencija za knjigo spodbuja kritiko, tudi v obliki delovnih štipendij, dodala je, da je prav tako podprta v okviru razpisa za spletne medije, tam so kot najnižjo tarifo za kritiko določili sto petdeset evrov, poleg tega je podprta v okviru tako imenovanih programskih razpisov za področje revij.

Da spletna objava vpliva na sam način pisanja, je potrdila urednica Air Beletrina, ni pravilo, a kolumnistika običajno pritegne več bralske pozornosti od literarne kritike, odvisno pač od avtorja, priljubljeno branje so tudi seznami, intervjuji in besedila o knjigah, ki odpirajo širše družbene teme.

Divjak je iz lastne izkušnje dodal, da je pri pisanju za spletni medij uporabljal drugačno dikcijo in drugačen slog kot za tiskanega, pri pisanju za splet je imel občutek, da je bolj sproščen in manj konvencionalen. Hočevar je k temu dodal, da bi bilo narobe spletnemu mediju vsiljevati vnaprejšnje kriterije, slogovne ali drugačne: »To je stvar uredništva. Krajše ni boljše za splet, poanta objave na spletu ni v kratkosti, vsi različni teksti imajo svoje mesto na spletu. Splet prenese vse – ob istih kriterijih, ki veljajo za tiskane medije.«