Slovensko kuharsko biblijo so pisale nune

Človek bi mislil, da se ji bodo uprle, ampak ne: sestra Bernarda Gostečnik pred spanjem še vedno rada vzame v roke kako knjigo. In jabolko. To je zdaj, ko je Velika slovenska kuharica že končana, natisnjena in v knjigarnah. Pred tem je dve leti preživljala večere z računalnikom in recepturami. Za njo je veliko delo, prenova 30. izdaje knjige, ki jo večina Slovencev pozna kot »kalinškovo«, tiste, ki so jo skozi zgodovino prodali v več kot 250.000 izvodih.



Kuharica ni pomembna le zaradi okrogle številke, ampak tudi zato, ker letos mineva 150 let od izdaje njenega podstata, kuharskega priročnika Magdalene Pleiweis z umetelnim naslovom Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila, prve avtorske kuharske knjige v slovenskem jeziku. Tehnika je v tem času precej napredovala in sestra Bernarda se zgrozi ob misli, kaj bi bilo, če bi morala vso to prenovo izvesti »na roke«, tako kot so njene predhodnice.
Še najbolj zoprno je bilo, kot kaže, pisanje na roko prav Magdaleni Pleiweis, saj je znano, da je knjigo v celoti narekovala pomočnici Neži Lesar in s tem nevede spodbodla zgodovinski trač, da je bila nepismena. Sestra Bernarda Gostečnik meni, da to ne bo držalo in da imajo v Podgorju pri Kamniku še vedno njeno na roke zapisano oporoko.

Zaupanje v gospodinjske šole

Urednica 30. izdaje Nina Žitko Pucer iz Mladinske knjige pravi, da bi bilo skrajno težko ugotoviti, kateri recepti so izvorni do te mere, da bi jih lahko pripisali Magdaleni Pleiweis. Namreč: knjiga se je ves čas popravljala, dopolnjevala in spreminjala, preoblikovani so bili recepti, moderniziran jezik, dodane novosti. Prvih pet izdaj je pripisanih Magdaleni Pleiweis, v šesti (1912) pa je že prevzela vajeti Felicita Kalinšek. Ta je dodala toliko svojega, da ji po pravici prisojamo avtorstvo te knjige, vendar se je pri tem tako izrabila, kajti knjigo je ohranjala pri življenju ob tem, da je delala kot kuharica, da je na koncu, kot pove sestra Bernarda Gostečnik, umrla od izčrpanosti, vsaj tako je brati v zapisih, pomigne sogovornica proti glavni stavbi samostana šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Repnjah.



Iz tega reda so vse sestre, ki so si po smrti izvorne avtorice predajale to obsežno nalogo. Za Felicito Kalinšek je bila to Izabela Gosak, za njo Vendelina Ilc, njej je pomagala Bernarda Gostečnik. Velika slovenska kuharica je torej knjiga, ki jo je pisalo pet žensk, od teh štiri nune  – od tod najbrž izvira velikansko zaupanje Slovencev v gospodinjske šole, ki so jih ves čas ohranjale: sprva za bogate gospodične iz boljših družin, danes pa se lahko prijavi vsak. Slovensko domačo kuharijo so desetletja narekovale ženske in redovnice, to enovitost sta nekoliko porušila le mojster Ivan Ivačič ter Stevo Karapandža, slednji s televizijskimi nastopi.

Tisoč strani

Kaj pomeni beseda »slovenska« v naslovu? Nina Žitko Pucer pove, da v tej knjigi niso samo recepti, ki bi jih zgodovinsko lahko brez dvoma postavili na območje Slovenije. To bi bilo nemogoče, meni, ne nazadnje že recepti, ki jih je predlagala Magdalena Pleiweis, izvirajo iz širšega srednjeevropskega prostora, dunajska kuhinja je bila vedno v veselje in navdih slovenski gospodinji.

Knjiga nikoli ne bi mogla imeti 3000 receptov, če bi se omejili samo na izvorno slovenske: v njej najdemo vse, kar je v teh 150 letih zgodovine našlo pot na slovenski krožnik. Kar je bilo tu dostopno in so ljudje jedli. Na neki način so posamezne stare izdaje knjige zanimiv dokument časa, obdobja, v katerem so bile izdane: jugoslovanska kuhinja se je znašla v njej zaradi pregnanstva sester, v 30. izdaji so izločili recepte za mikrovalovno pečico in ekonom lonec.

Veliko preteklih izdaj najdemo kar v pisarni sestre Bernarde, in sicer na polici, ki je rahlo ukriv­ljena od teže. To niso majhne knjige: 1000 strani ima zadnja izdaja, 3000 receptov je v njej, od teh približno 300 novih. Kakšna bo pot kuharske knjige s 3000 recepti v času, ko jih na desetine tisočev čaka na spletnih straneh, opremljenih z lepimi fotografijami, ki jih ta knjiga zaradi prostora ne more imeti? Najverjetneje si jo bodo ljudje kupovali za darila ob pomembnih obletnicah in kot nekaj, kar v slovenski družini »mora biti«, ker se spodobi. To je mogoče sklepati tudi iz podatkov, ki nam jih povedo pri založniku, Mladinski knjigi: Velika slovenska kuharica izhaja v dveh podobah.

Ena, osnovna, stane 119,90 evra, imajo pa še luksuzno, za katero je treba dodati še 50 evrov. In prav tej so na podlagi prednaročil celo nekoliko povečali naklado: običajne izdaje bodo natisnili 3000 izvodov, elegantne pa 1000. Ta je opremljena z leseno škatlo, mogoče je naročiti celo individualni zapis na ploščici, kjer sicer piše Iz roda v rod. To izdajo je tudi nekoliko težje narediti in bo pripravljena do 1. decembra.

Za okus: danes bo sestra Bernarda­ Gostečnik poskusila ­doseči, da bo beseda meso postala v Cankarjevem domu, na knjižnem sejmu. No, pravzaprav ne meso, ampak štrudelj in štrukelj. Po Veliki slovenski kuharici bo kuhala ob 18.30.