Sejem z željo, da bi bilo tako, kot je bilo nekoč

Juergen Boos, direktor največjega knjižnega sejma na svetu, je bil jasen: »Kmalu se vidimo! Letošnji sejem bo spet pomembno srečanje za knjižno industrijo, za avtorje in bralce.«

Triinsedemdeseti Frankfurtski knjižni sejem bo, kot zdaj zagotavljajo organizatorji, namreč po lanski posebni, večinoma spletni izdaji, ki so jo organizirali, ker hibridna ni bila mogoča, znova izveden v klasični, fizični obliki med 20. in 24. oktobrom.

Na največjem sejmu vsebin bodo letos zapolnjeni dvorane 3, 4 in 6, Forum, Festivalna dvorana in vmesni prostor na frankfurtskem sejmišču, Agora, upoštevali bodo posebne varnostne protokole, vstopnice bodo poimenske. Ta hip iz Frankfurta poročajo, da bodo z nacionalnimi razstavnimi stojnicami prisotne države iz Latinske Amerike, Azije in Evrope, prijavljene so tudi že skoraj vse največje nemške založniške hiše.



Rezervacije razstavnih prostorov so doslej prišle iz šestdesetih držav, tokrat so pospremljene z radodarnimi zagotovili organizatorjev, da bodo razstavljavcem denar vrnili, če tradicionalna izvedba sejma zaradi protikoronskih ukrepov ne bo mogoča. To si vodstvo frankfurtskega sejma lahko privošči zaradi programa Neustart Kultur za nov kulturni zagon, v okviru katerega je zvezna vlada za pomoč kulturnemu sektorju že junija lani namenila milijardo evrov, namenska sredstva pa so za premagovanje krize prejeli založniki, knjigarne ter knjižna sejma v Frankfurtu in Leipzigu.

Pripravljajo tudi fleksibilen program, s katerim se bodo lahko hitro odzvali na »spreminjajoče se razmere in izzive«.



Poslovni publiki ob lanskih digitalnih formatih, Frankfurt Conference in The Hof, letos še pred uradnim začetkom sejma ponujajo še tretjega, mojstrske razrede FBM, ki bodo založnikom in drugim pomagali predstaviti svoje družbe in poslovne cilje. Že zdaj pa je jasno, da bo fizični sejem pospremljen z bogato spletno ponudbo, od neposrednih prenosov dogodkov s sejmišča do spletnih predstavitev dogodkov s prizorišč v samem mestu, in s programom, narejenim posebej za splet, organizatorji med partnerji tega programa omenjajo ARD, ZDF, tednik Spiegel in časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.
 

Gostje o pomembnih temah

Med avtorji, ki načrtujejo nastop na sejmu, navajajo angleško pisateljico Helen Macdonald, irskega pisatelja Colma Tóibína, avstrijsko pisateljico in novinarko Evo Menasse, nemško pisateljico in kritičarko Elke Heidenreich, nemško pisateljico turškega rodu Emine Sevgi Özdamar, dansko-nemško novinarko in pisateljico Johanno Adorján in druge.



Edini živi oder lanskega sejma, oder Festivalne dvorane, s katerega je program neposredno prenašala ARD, bo s pogovori in knjižnimi predstavitvami stregel tudi letos, tokrat na temo Kako hočemo živeti? Naš oder za prihodnost. Ta napoveduje, da se bodo gostje posvečali premišljanju o pravičnosti, trajnosti, raznolikosti, svetu dela, izobraževanja in digitalizaciji. V Frankfurtu prav tako napovedujejo tradicionalni Modri kavč, Das Blaue Sofa, pogovore z znanimi pisatelji, ki jih neposredno prenaša več nemških televizijskih postaj.

Kanadski premier Justin Trudeau, ki bi moral lansko jesen odpreti paviljon častne gostje sejma, a se je oglasil le z videoposnetkom, bo imel dober razlog za obisk Frankfurta. Pravo gostovanje je kanadsko superministrstvo za kulturno dediščino v dogovoru s sejmom in tremi naslednjimi gostjami, Španijo, Slovenijo in Italijo, zamaknilo na letošnjo jesen. Nastopili bodo z motom Edninska množinskost, nemškim bralcem bodo do sejma lahko postregli z več kot 380 novimi knjižnimi naslovi kanadskih avtorjev, program gostovanj kanadskih umetnikov v Nemčiji pa teče že od februarja.