Galerija
S tuberkulozo se je slavni pisatelj verjetno okužil v španski bolnišnici
V Španiji je bil kot republikanski prostovoljec ranjen v vrat.
Splošno znano je, da je George Orwell umrl zaradi krvavitev, ki so bile posledica tuberkuloze, ni pa jasno, kje se je z boleznijo okužil. FOTO: BBC
London – Angleški pisatelj George Orwell (1903–1950) se je s tuberkulozo okužil najverjetneje v bolnišnici v Španiji v času španske državljanske vojne, je pokazala analiza pisma, ki ga je Orwell napisal kmalu po vrnitvi iz vojne julija 1937. V Španiji je bil kot republikanski prostovoljec ranjen v vrat.
Omenjeno pismo je Orwell po pisanju spletnega portala The Guardian poslal uredniku Sergeju Dinamovu. Zdaj ga je analiziral Gleb Zilberstein, ki je pred tem med drugim po analizi rokopisa romana Mojster in Margareta odkril sledove bolezni ledvic pri pisatelju Mihailu Bulgakovu.
Po pisanju spletnega portala je splošno znano, da je Orwell umrl zaradi krvavitev, ki so bile posledica tuberkuloze, ni pa jasno, kje se je z boleznijo okužil. Zilberstein je na pismu odkril sledove bakterij in morfija. Z ekipo je preveril značilnosti bakterij in naredil primerjavo z zdravniškimi kartotekami tistih, ki so se v španski državljanski vojni borili proti fašizmu.
Za The Times je povedal, da podobnosti kažejo na to, da se je Orwell s tuberkulozo okužil med zdravljenjem v bolnišnici v Španiji. »Raven okužb je bila zelo visoka in higienske razmere so bile zelo slabe,« besede Zilbersteina povzema spletni portal. »Državljanska vojna v Španiji je bila zadnja vojna 20. stoletja brez penicilina. Večina ranjencev v bolnišnicah v Španiji je staknila infekcijo, umrljivost zaradi okužb je bila zelo velika. Orwell se je s tuberkulozo okužil v času španske državljanske vojne, ko je bila verjetnost bolnišnične okužbe zelo velika,« je dodal.
Po Zilbersteinovih besedah je tako velika verjetnost, da se je Orwell okužil med zdravljenjem v bolnišnici, čeprav bi se, kot pravi, lahko okužil tudi s hrano. Morfij pa so verjetno vsebovala protibolečinska sredstva, ki jih je dobival v bolnišnici.
Orwellov biograf D.J. Taylor je povedal, da ga ne bi presenetilo, če bi imel Zilberstein prav. Dodal je, da je imel pisatelj vse življenje težave z zdravjem. Rodil se je z okvaro pljuč, v 20. letih minulega stoletja je v Mjanmaru zbolel za mrzlico denga, v 30. letih pa je večkrat zbolel za pljučnico. »V začetku leta 1938 se je počutil tako slabo, da so ga morali odpeljati z rešilcem. Da si je opomogel, je potreboval več let,« je dodal.
V svojih delih je Orwell ostro kritiziral socialno bedo in rasno razlikovanje ter v satirično-vizionarskem slogu opozarjal na avtoritarne tendence v družbi. Revščino med angleškimi rudarji je tako opisoval tudi v delu Pot v Wigan.
Njegova glavna dela so romana Živalska farma in 1984 ter esej Poklon Kataloniji, eden najboljših literarnih dokumentov o španski državljanski vojni.
Omenjeno pismo je Orwell po pisanju spletnega portala The Guardian poslal uredniku Sergeju Dinamovu. Zdaj ga je analiziral Gleb Zilberstein, ki je pred tem med drugim po analizi rokopisa romana Mojster in Margareta odkril sledove bolezni ledvic pri pisatelju Mihailu Bulgakovu.
Kdo je bil George Orwell
Pisatelj, s pravim imenom Eric Arthur Blair, se je rodil v kraju Motihari v Indiji, kjer bil njegov oče v vojaški službi. Šolal se je na kolidžu Eton. V letih 1922–1928 je bil v policijski službi v Mjanmaru, do leta 1936 je živel nemirno življenje v Londonu in Parizu. Kasneje je delal kot reporter v BBC, od leta 1943 kot literarni urednik v časopisu Tribune, nato kot sodelavec političnega in literarnega tednika New Statesman.
Pisatelj, s pravim imenom Eric Arthur Blair, se je rodil v kraju Motihari v Indiji, kjer bil njegov oče v vojaški službi. Šolal se je na kolidžu Eton. V letih 1922–1928 je bil v policijski službi v Mjanmaru, do leta 1936 je živel nemirno življenje v Londonu in Parizu. Kasneje je delal kot reporter v BBC, od leta 1943 kot literarni urednik v časopisu Tribune, nato kot sodelavec političnega in literarnega tednika New Statesman.
George Orwell. Njegova glavna dela so romana Živalska farma in 1984 ter esej Poklon Kataloniji. FOTO: Wikipedia
Ni bilo jasno, kje se je okužil
Po pisanju spletnega portala je splošno znano, da je Orwell umrl zaradi krvavitev, ki so bile posledica tuberkuloze, ni pa jasno, kje se je z boleznijo okužil. Zilberstein je na pismu odkril sledove bakterij in morfija. Z ekipo je preveril značilnosti bakterij in naredil primerjavo z zdravniškimi kartotekami tistih, ki so se v španski državljanski vojni borili proti fašizmu.
Za The Times je povedal, da podobnosti kažejo na to, da se je Orwell s tuberkulozo okužil med zdravljenjem v bolnišnici v Španiji. »Raven okužb je bila zelo visoka in higienske razmere so bile zelo slabe,« besede Zilbersteina povzema spletni portal. »Državljanska vojna v Španiji je bila zadnja vojna 20. stoletja brez penicilina. Večina ranjencev v bolnišnicah v Španiji je staknila infekcijo, umrljivost zaradi okužb je bila zelo velika. Orwell se je s tuberkulozo okužil v času španske državljanske vojne, ko je bila verjetnost bolnišnične okužbe zelo velika,« je dodal.
Preberite še
George Orwell – mož, ki je ljubil resnico in svobodo
George Orwell – mož, ki je ljubil resnico in svobodo
Po Zilbersteinovih besedah je tako velika verjetnost, da se je Orwell okužil med zdravljenjem v bolnišnici, čeprav bi se, kot pravi, lahko okužil tudi s hrano. Morfij pa so verjetno vsebovala protibolečinska sredstva, ki jih je dobival v bolnišnici.
Orwellov biograf D.J. Taylor je povedal, da ga ne bi presenetilo, če bi imel Zilberstein prav. Dodal je, da je imel pisatelj vse življenje težave z zdravjem. Rodil se je z okvaro pljuč, v 20. letih minulega stoletja je v Mjanmaru zbolel za mrzlico denga, v 30. letih pa je večkrat zbolel za pljučnico. »V začetku leta 1938 se je počutil tako slabo, da so ga morali odpeljati z rešilcem. Da si je opomogel, je potreboval več let,« je dodal.
Orwell v knjigi Pot v Wigan piše o bednem življenju rudarjev. FOTO: Library Of Congress/Wikipedija
Živalska farma, 1984, Pot v Wigan ...
V svojih delih je Orwell ostro kritiziral socialno bedo in rasno razlikovanje ter v satirično-vizionarskem slogu opozarjal na avtoritarne tendence v družbi. Revščino med angleškimi rudarji je tako opisoval tudi v delu Pot v Wigan.
Njegova glavna dela so romana Živalska farma in 1984 ter esej Poklon Kataloniji, eden najboljših literarnih dokumentov o španski državljanski vojni.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji