Ransom Riggs - Najbolj nenavadne nenavadnosti nenavadnih otrok

Ameriški pisatelj, fotograf, zbiratelj starih fotografij, raziskovalec zapuščenih hiš, potopljenih ladij in letal ter popotnik Ransom Riggs je nenavaden človek, ki je ljubezen do svojih hobijev združil v veličastno serijo knjig o nenavadnih otrocih. Nedavno je pri založbi Sanje izšel tretji del serije Otok nenavadnih otrok, kakor je bil naslov prve knjige, sledilo je Votlo mesto in zdaj še Knjižnica duš.

Načrtovana trilogija je bila tako uspešna, da je prvi del in delček drugega na veliko platno spravil mojster fantastike Tim Burton. Zgodba o nenavadnem potovanju nenavadnega šestnajstletnika Jacoba Portmana se sicer zaokroži v Knjižnici duš, toda v Riggsovi glavi je bilo še veliko zgodb, ki jih je zapisal v naslednjih treh delih serije, A Map of Days (2018), The Conference of the Birds (2020) in The Desolations of Devil's Acre, ki je izšla 23. februarja letos.

Ena glavnih inspiracij Riggsovega pisanja so stare fotografije, ki jih nihče več ne mara. Je strasten zbiratelj takih fotografij, kupuje jih na bolšjih sejmih po vsem cvetu in specializiranih zbirateljskih srečanjih. To strast povezuje z zbiranjem fotografij zapuščenih stavb, ki jih občasno tudi sam raziskuje. Zgodbe namreč ležijo vsepovsod.
 

Stare fotografije, polne zgodb

»Imam precej nenavaden konjiček. Zbiram fotografije ljudi, ki jih ne poznam. Stare fotografije, ki bledijo, umrlih ljudi ali pa tistih, ki jih nočejo več imeti. Zlahka me boste našli na bolšjem sejmu, kjer kupujem take fotografije za 50 centov. Ob sobotah ure in ure iščem fotografije, ki me bodo pritegnile. Ne vem, zakaj to počnem, vendar imam občutek, kot da mi stare fotografije nekaj sporočajo,« opisuje avtor.

Stare fotografije so zanj kot stare plošče, nejasne, malo opraskane, prašne, neostre, kot neka sporočila iz drugega sveta. »Vsaka je skrivnostna, zato vedno pogledam, kaj piše na zadnji strani. Tam zvem nekaj o njih. Nekatere pa nimajo nobenega zapisa in so tako stare in nenavadne, da mi kar spregovorijo,« o svoji strasti rad pove Riggs.

Na podlagi tako zbranih fotografij je zasnoval veličastno zgodbo v šestih debelih knjigah, o vzporednem svetu posebnežev, votležev, človečnjakov in imbrinik. V knjigah te fotografije tudi objavi ter tako poudari preplet našega sveta s svetom posebnežev.
 

Svet posebnežev

Tu je treba dodati še nekaj pojasnil, kaj je kaj. Posebneži so skrivna veja katerekoli vrste ljudi ali živali, ki imajo nadnaravne lastnosti. Svojčas so bili zelo spoštovana bitja, zdaj pa se jih bojijo in živijo kot izobčenci. Imbrinike so matriarhinje posebnežev, ki znajo tudi spreminjati obliko, saj se lahko spremenijo v ptice. Zanka je omejeno območje, kjer se ponavlja en sam dan. Ustvarile so jih imbrinike, ženske, ki varujejo posebneže in nadzorujejo čas. Posebneži, živeči v teh zankah, se ne starajo, zunaj zank pa jih čas ujame in se hitro postarajo. Votleži so nevidne pošasti, nekdanji posebneži, ki so pojedli duše svojih nekdanjih posebnih bratov in sestra. Vidijo jih lahko le nekateri, med njimi sta tudi Jacob Portman in njegov ded Abraham. Človečnjaki pa so votleži, ko so pojedli dovolj duš posebnežev, postanejo vidni, močni in manipulativni, stopijo se z okolico, nimajo pa zenic, njihove oči so popolnoma bele. So zlobni in hoče nadzorovati vse.

Običajen začetek neobičajne zgodbe

Ker je Ransom Riggs odraščal na Floridi, je tja postavil tudi dom Jacoba Portmana, glavnega lika dogodivščine, ki se začne s knjigo Otok nenavadnih otrok. Čeprav je dedič uspešnega podjetja z verigo drogerij, mora opravljati dolgočasno delo z zlaganjem izdelkov v piramide. Zelo rad ima srečanja z dedkom Abrahamom Portmanom, poljskim Židom, ki je pobegnil na varno, medtem ko so druge družinske člane pobili nacisti. Dedek pripoveduje zgodbe o tem, kako je po pobegu živel na čudovitem otoku blizu Velike Britanije s kopico nenavadnih otrok, katerih fotografije rad pokaže vnuku. Te precej nejasne fotografije so gotovo računalniško obdelane, si misli Jacob. Ker je bil dedek obseden z orožjem, saj je ves čas pričakoval napad pošasti, so bili Jacobovi starši prepričani, da ni najbolj primerna (in skoraj edina) družba za njihovega sina. Z dedkovo nasilno smrtjo pa se Jakob zaplete v tobogansko dogodivščino, ki presega meje znanega in realnega.

Tako se po dedovi smrti Jakob skupaj z očetom, ki je ljubiteljski ornitolog, odpravi na otok ob britanski obali. Tam raziskuje razpadajočo vilo, ki je razdejana od bombardiranja med drugo svetovno vojno, nekoč pa je bila zavetišče za posebne sirote. Te so med vojno zaradi njihovih nenavadnih darov skrili pred ljudmi v nenavadno časovno zanko, ki jo pričara karizmatična imbrinika Duša Selec. Jacob jih tudi spozna.
 

Avantura z epskim koncem

V Votlem mestu Jacob namreč ugotovi, da je njegova posebnost ta, da vidi in čuti votleže, ki hočejo požreti ljudi z nenavadnimi sposobnostmi. Tako se z Emmo Bloom, ki lahko z rokami zaneti ogenj in je nekdanja dedkova simpatija, pa tudi Jakob ni hladen do nje, ter močno Bronwyn, nevidnim Millardom, lahkotno Olive, preroškim Horaceom, čebeljim Hughom, zobato Claire ter Fiono, ki zlahka prepriča vse zeleno, da hitro raste, in Enochom, ki zna za kratek čas oživiti mrtve, odpravijo z otoka, kjer besni druga svetovna vojna, in se odpravijo v London, da bi našli zdravilo za njihovo gospodično Selec, saj je ta ostala ujeta v ptičjem telesu.

Zaključek njihove skupne avanture v boju dobrega in zla pa prinaša Knjižnica duš, ko se Jacobu pridruži še govoreči pes Addison MacHenry. Svetu posebnežev namreč grozi, da ga bo popolnoma nadvladal zlobni Caul, brat gospodične Duše Selec, ki hoče zaužiti stare duše posebnežev, skrite v knjižnici duš, ki pa jih lahko vidi le Jacob. In boj epskih razsežnosti se razdivja.