Neomejen dostop | že od 9,99€
Na 56. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, ki poteka do četrtka, se bo odbor za mir s simboliko praznih stolov spomnil tudi tistih, ki so zaradi kritičnega pisanja zaprti, izginuli, preganjani ali pa so jih umorili. Na generalni skupščini bodo sprejeli resolucijo o Gazi za kongres mednarodnega Pena v Oxfordu, srečanje pa bo pospremil festival Obrazi miru.
»Posamezni vodje regij ponavadi prejmejo informacije o posameznih usodah in krivicah, vključimo jih v letno poročilo ter nato predstavljamo na mednarodnih ali lokalnih srečanjih. V Sloveniji pripravimo kaširane panoje, ki jih ob priložnosti tudi uporabimo za razstave in prireditve, predvsem ob dnevu pisateljev v zaporu, 15. novembra,« je koncept praznih stolov – tokrat jih bo pet – pojasnila predsednica slovenskega centra Pen Tanja Tuma.
Na dogodkih tako zaprtega kot javnega tipa bodo predstavili usode nagrajenega eritrejskega pesnika, filmskega in glasbenega kritika ter urednika Amanuela Asrata, tibetanskega pisatelja, učitelja in javnega intelektualca Goja Sheraba Gyatsa (Gosherja), novinarke in zagovornice človekovih pravic z okupiranega Krima Irine Danilovič, kubanske pesnice in aktivistke Maríe Cristine Garrido Rodríguez ter pisatelja, raziskovalca, kolumnista, producenta in generalnega direktorja Freedom Theatra iz begunskega taborišča Dženin na okupiranem Zahodnem bregu Mustafe Šete.
Pen je posvetovalno telo OZN in s svojimi poročili vpliva na politični pritisk na posamezne države. Včasih nam tudi uspe koga osvoboditi.
Tanja Tuma
Vsi so trenutno zaradi kritike lastnih oblasti ali okupacijskih sil ter opozarjanja na nepravilnosti v njihovem ravnanju zaprti – tudi brez obtožnice – ter podvrženi neznosnim razmeram, med njimi mučenju, omejevanju stikov in pomanjkanju zdravstvene oskrbe. Amanuel Asrat je zaprt že triindvajset let, Gosherja so kitajske oblasti (ne prvič) leta 2021 za deset let zaprle »zaradi podpihovanja odcepitvenih teženj«, Irino Danilovič je Rusija dodala na seznam tujih agentov in jo po ugrabitvi premestila v zapor v Ruski federaciji, Mariá Cristina Garrido Rodríguez je obtožena in za sedem let zaprta zaradi kratenja javnega miru in uporniških aktivnosti, Mustafa Šeta pa je po decembrski raciji IDF v Dženinu v izraelskem zaporu brez obtožnice že več kot sto dni. Dodelili so mu šest mesecev administrativnega pripora, a ga lahko v nedogled podaljšujejo. Kot je za Sobotno prilogo nedavno povedal njegov kolega Ahmed Tobasi, o Šeti ni novic, stika z njim nima niti njegov odvetnik.
»Pen je posvetovalno telo OZN in s svojimi poročili vpliva na politični pritisk na posamezne države. Včasih nam tudi uspe koga osvoboditi,« je povedala Tanja Tuma. Tako je denimo pritisk povzročil, da so srbske oblasti v državi pustile ostati ruski protivojni prevajalki Eleni Koposovi, potem ko so jo označile za grožnjo srbski nacionalni varnosti ter jo nameravale izgnati iz države, kamor se je z družino preselila leta 2019. S tem Pen sledi načelom svoje temeljne listine, s katero se člani v četrtem členu med drugim zavezujejo, »da bodo nasprotovali vsaki obliki zatiranja svobode izražanja v deželi in skupnosti, kateri pripadajo, in prav tako povsod po svetu, kjer je to mogoče«. Pen se izreka za svobodo tiska ter proti njegovim slabostim in samovoljni cenzuri v mirnem času, obenem pa je prepričan, da je svobodna kritika nujna za napredovanje sveta.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji