Pisatelj brez meja

V kongresnem centru Lingotto so sredi prejšnjega meseca priredili 33. torinski mednarodni knjižni sejem, enega od redkih evropskih, ki so ga uspešno prestavili s pomladi na jesen in se ga je udeležilo 97 odstotkov založnikov, ki so bili prisotni na zadnjem leta 2019. Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini je ob odprtju povedal: »Vsi se spominjamo, kako žalostna je bila Italija, ko so bili trgi, kinodvorane, muzeji in gledališča zaprti, prepričan sem, da je ta sejem res simboličen trenutek ponovne oživitve.«

Prireditve, ki jo v rojstnem mestu Prima Levija prirejajo od leta 1988 (najprej z imenom salon knjig, potem pa kot mednarodni knjižni sejem), se je udeležilo precej znanih pisateljskih imen, prišla je francoska pisateljica Valérie Perrin, katere roman Sveža voda za rože je bil italijanska uspešnica preteklega leta, v Torino je prišel francoski zvezdnik Michel Houellebecq, na slovesnosti ob odprtju je s predavanjem nastopila nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie, sejem je obiskal stoletnik, francoski filozof in sociolog Edgar Morin, s posnetim sporočilom se je oglasil letošnji italijanski Nobelov nagrajenec, teoretični fizik Giorgio Parisi.

»Najprej smo mislili, da bo letošnji sejem zelo italijanski, potem pa so udeležbo potrdili pisatelji z vsega sveta, tudi taki, ki smo jih dolgo vabili,« je medijem povedal direktor sejma Nicola Lagioia. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v sporočilu organizatorjem zapisal, da je knjižni sejem pomemben dogodek v kulturnem življenju države, še posebej v času zapiranja javnega življenja zaradi pandemije pa so bile »knjige za mnoge državljane zatočišče, zaveznik, orožje proti osamljenosti in malodušju«.

Julij 1920

Največji italijanski knjižni sejem in eden največjih v Evropi je letos gostil tudi slovensko besedo in ustvarjalnost, natančneje slovenski Trst. Založba Mladika je namreč predstavila zbornik Boris Pahor. Scrittore senza frontiere (Boris Pahor: pisatelj brez meja) in roman Fiamme nere (Črni obroč) Marija Čuka, ki ga je iz slovenščine prelila Martina Clerici. Dogodek je potekal v ovalnem salonu, ki je gostil najpomembnejše italijanske založbe, na primer Mondadori, Feltrinelli, Giunti in Fazi. Predstavitve obeh knjig se je udeležilo veliko pozornih poslušalcev, med njimi tudi znani italijanski zgodovinar Eric Gobetti, pisec knjige o fojbah, ki je letos v Italiji dvignila veliko prahu.

Rdečo nit predstavitve je utemeljila urednica Mladike Nadia Roncelli, ki je svoj poseg usmerila predvsem v 13. julij 1920, v požig Narodnega doma, ki ga je Boris Pahor doživel kot otrok. Na to se je navezal tudi Alessandro Mezzena Lona, a to je bilo le izhodišče za razmišljanje o pravkar izdanem zborniku o Pahorju, ki sta ga uredila Walter Chiereghin in Fulvio Senardi. Alessandro Mezzena Lona, urednik kulture časnika Il Piccolo, je z občudovanjem govoril o delu in življenju velikega pisatelja, ki se je znal pogumno upreti vsem trem pogubnim izmom prejšnjega stoletja, obenem pa se je vseskozi boril za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji, za demokracijo v Jugoslaviji in potem v Sloveniji.

Po mnenju Alessandra Mezzena Lona je podoben pogum izkazal pisatelj Marij Čuk z romanom Črni obroč, ki tudi v italijanskem prostoru nagovarja bralce in jih sooča z zgodovinskim spominom ter temnimi stranmi začetkov fašizma. Temu zlu Čuk kljubuje s poezijo in njeno katarzično močjo. Zagotovo je bila predstavitev na tako prestižni prireditvi tudi poklon in izražena pozornost slovenski književnosti in slovenskemu prostoru. Šlo je namreč za edino srečanje s slovensko kulturo, ki ga je letos ponudil torinski salon knjig.