Perfektni roman za britansko zdajšnjost

Nagrada costa – do leta 2006 se je imenovala whitbread – velja­ za eno od najbolj prestižnih in priljubljenih britanskih literarnih nagrad, poleg najboljšega romana nagradijo še najboljši prvenec, pesniško zbirko, biografijo in knjigo za otroke.

Letošnji zmagovalec med romani je pisatelj ­Jonathan Coe z dvanajstim romanom, o katerem je žirija­ zapisala, da je »perfekten za zdajšnjost«. Coe je za ta roman lani prejel nagrado esprit d'Europe.



Žirija, v kateri so odločali irski pisatelj John Boyne, urednica Francesca Brown in Sarah Turner iz verige WHSmith, je nagrado v kategoriji romanov dodelila delu Middle England, komični zgodbi o generacijskih in družinskih delit­vah, ki ob brexitu pretresajo sodobno Veliko Britanijo.

Coe začne zgodbo leta 2010 ter z vpogledom v prepire razdeljenih družin analizira dogodke, ki so privedli do odločitve za britansko zapustitev EU. Coe v britanski javnosti velja za trdnega nasprotnika brexita, vendar romana ni izrabil za agitiranje, ampak v njem razgrinja zgodovinske predsodke, da bi bolje razumel volivce, ki so glasovali za odhod.
Rodil se je leta 1961 v Birming­hamu in svoj prvi roman, ­Naključna ženska, izdal leta 1987. Za svoja dela je prejel več britanskih nagrad, kot eden od najbolj priljubljenih britanskih avtorjev v Franciji leta 1994 tudi nagrado za najboljši prevodni roman prix du meilleur livre étranger in nagrado médicis étranger.

Pred časom je pisatelj za France24 povedal: »Nekatere stvari, ki so jih prinesli rezultati volitev o brexitu, so grde. Zabrbotalo je sovraštvo, razrasla se je nasilnost v političnem diskurzu, politikom grozijo s smrtjo, političarkam s posilstvom. Časi, ko so bili britanski ljudje prepričani, da ne moremo biti taki, so minili. Vendar: vsaka država je lahko taka. Ena od najslabših stvari, ki jih je prinesel brexit, je, da so se impulzi, ki so zmeraj nekje pod površino, prebili v ospredje in v zadnjih letih občasno zelo pogrešali jezik naše politike in naš prostor nasploh.«


Dobitnica nagrade costa za najboljši prvenec je nekdanja odvet­nica Sara Collins za roman Izpovedi Frannie Langton, zgodbo o ljubezenski zvezi med jamajško služkinjo in francosko ljubimko v Londonu v 18. stoletju.

Nagrado za najboljšo biografsko knjigo so dodelili nekdanjemu vojnemu dopisniku Jacku Fairweatherju za delo Prostovoljec, resnično zgodbo o odporniškem junaku, ki se je prebil v Auschwitz.

Nagrada za najboljšo knjigo za otroke je šla v roke pisateljice Jasbinder Bilan za delo Aša in ptica duha, napeto pripoved o odločnem indijskem dekletu, ki se odpravi na himalajsko dogodivščino.

Najboljša pesniška zbirka je bila po mnenju žirije lani prvenec pisateljice kitajskega rodu Mary Jean Chan Flèche.