Nikola Tesla, mož z žarečimi možgani

Ko vstopiš v knjigo Nikole Tesle Problem povečevanja človeške energije, se – tudi za tiste, ki so s Teslovim delom dobro seznanjeni – odpre novo vesolje, in takoj za tem še eno, in še eno.

Nikola Tesla vstane pred nami celovito, električno, v vsej svoji posebnosti, superiornosti, genialnosti, vizionarstvu, pa tudi z vsemi znanstvenimi dvomi o nekaterih njegovih teorijah in eksperimentih.
Prevajalec in avtor spremne študije, pesnik, urednik in dramatik Tibor Hrs Pandur je z viri, citati, izvirnimi skicami njegovih izumov ustvaril neprecenljiv dokument ter portret človeka, znanstvenika, humanista, ki je mislil naš čas in čase pred njim.

Kot je v knjigi zapisal tudi fizik in izumitelj Andrej Detela, je »Tibor Hrs Pandur od novodobnih fascinacij stopil velik korak naprej in z dobro premišljenimi uvidi presvetlil Teslovo delo«; njegovi študiji »pa bi v svetovni teslologiji težko našli enakovredno primerjavo«.

Vsekakor ta knjiga prihaja k nam ob pravem času, v času, ko moramo iskati radikalno nove odgovore na večno stara vprašanja človeške eksistence.
 

Kdaj je Nikola Tesla vstopil v vaš kozmos? Kdaj je, če se tako izrazim, presekal vaš svet poezije?

Zdi se, da je od nekdaj prisoten, kot sistem elektroenergetike ali brezžičnih tehnologij, ki brlijo v ozadju in neslišno poganjajo našo civilizacijo. Ko je Tomaž Pandur okoli leta 2006 delal predstavo Tesla Electric Company, sem prišel v stik z novejšimi biografijami in dojel, da je večina njegovih kasnejših izumov ostala neuresničenih, neuveljavljenih, neodkritih ali neraztolmačenih. Več kot 30.000 listov neobjavljenih in neobdelanih tehničnih zapisov je še vedno v muzeju v Beogradu. Med njimi so zapisi z Long Islanda do leta 1907, tudi pisma niso objavljena v celoti in še marsikaj. Od leta 2003 je Teslova zapuščina v registru Unescove svetovne dediščine, kar pomeni, da bi morala biti prosto dostopna vsem.


 

Zakaj se mi zdi, da namigujete, da ni?

Do neke mere sicer je, saj naj bi bilo po novem možno za določene dokumente zaprositi in jih prek muzeja dobiti v interne namene, ne bi pa jih smeli objaviti brez odkupnine. Te možnosti med pisanjem knjige recimo nisem imel. Namigoval sem, da bi moral celoten arhiv biti že zdavnaj povsem transparentno objavljen in prosto dostopen.
 

Kako ste se podali na to petletno pot skorajda znanstvene analize, čeprav to ni vaše izvorno področje? Iz katerih virov ste črpali? In kako to, da se je spremna študija raztegnila na 400 strani?

Zaradi številnih mistifikacij, ki jih je Teslovo delo doživelo v preteklosti, je bilo ključno objaviti komentiran prevod tega osrednjega Teslovega spisa in ga opremiti s preverljivimi viri. Zaradi pomanjkanja slovenskih prevodov izvirnih Teslovih tekstov, z izjemo avtobiografije, ki je izšla leta 2013, je bilo nujno v spremno študijo vključiti še izčrpne citate iz pisem in preostalega opusa, tako da so tukaj prvič dostopni v slovenščini. Želel sem razgrniti in predstaviti Teslovo fiziko, njegovo kozmologijo in svetovni nazor ter ga hkrati kritično soočiti s sodobnimi dognanji.

Hvaležen sem, da so mi pri prevajanju in pri nekaterih aspektih tolmačenja pomagali fizik in izumitelj Andrej Detela, zgodovinar znanosti Stanislav Južnič in fizik Matej Mertik, saj brez njihovega prispevka ta podvig ne bi bil izvedljiv.


 

Kdo je bil Nikola Tesla, v nekaj stavkih, po vašem mnenju? Zdi se, da se fascinacija z njim ciklično pojavlja v vsakem obdobju?

Nedvomno eden največjih izumiteljev, pionirjev in eksperimentatorjev vseh časov. Hkrati pa je Tesla bil očiten primer »državljana sveta«, ali natančneje, visoko razvitega bitja, ki je presegalo vsakršne koncepte nacionalizmov. Bil je deloholik, ki uživa v svojem delu, dosmrtni pacifist in antifašist. Vse življenje se je boril, da bi s svojimi izumi zagotovil miroljubne odnose in avtonomijo človeštvu, da bi se lahko osvobodilo in neovirano uresničevalo »svoja višja stremljenja«.

Vse povezano s Teslo je izjemna prometejska zgodba, ki bi jo moralo čim več ljudi, s čim manj mistificiranja, poznati in preučevati. Še posebej ker se toliko njegovih svaril ni upoštevalo.
 

Katera svarila konkretno imate v mislih?

Že pred letom 1900 je recimo svaril, da »premog in nafta ne smeta ostati pomembna dejavnika ohranjanja človeškega življenja« na tem planetu in da moramo razviti sredstva pridobivanja energije, ki ne bodo vključevala sežiganja kateregakoli materiala. Po Tesli oblika, način proizvodnje in distribucije energije določa smer vektorja celotne družbe, zato se je usmeril v izumljanje družbenotransformativnih tehnologij, ki naj bi človeštvu zagotovile avtonomijo prek prostega oziroma zelo poceni dostopa do obnovljivih in poceni virov energije.
 

Na podlagi eksperimentov v Colorado Springsu je Tesla po njegovih lastnih besedah razvil svoj največji izum: ojačevalni oddajnik. To je torej ta znamenita globalna brezžična postaja Wardenclyffe, s katero se je ukvarjal do konca življenja?

Da, ojačevalni oddajnik je glavni del te brezžične postaje. Postaja Wardenclyffe naj bi združevala skoraj vse njegove temeljne izume po letu 1900, gradil jo je do leta 1907, uničena je bila 1917. Wardenclyffe naj bi bil prototip tehnologije vesoljne civilizacije, organizirane po načelih še nedosežene transnacionalne, globalne, brezrazredne konfederacije človeštva, kjer bi bile vsiljene ekonomije pomanjkanja dokončno odpravljene in bi bil vsakomur zagotovljen enakopraven dostop do relativno enakomerno distribuirane nizkoentropične, obnovljive brezžične energije osončja, zdrave prehrane, čiste pitne vode in svobodne izobrazbe.
 

Ali je znanstveno dokazano, kako in če sploh bi postaja Wardenclyffe delovala? Skeptična sta bila tudi avtor biografije Bernard Carlson in eden vodilnih srbskih teslologov Aleksandar Marinčić.

Ne, še vedno ne vemo, kako točno bi delovala in kako je pridobival domnevno neverjetne izkoristke iz svojih motorjev. Najbližje konsistentni znanstveni interpretaciji sta verjetno prišla brata Corum in Eric Dollard, a se njihove interpretacije izključujejo. Če je dejansko bil zmožen skozi Zemljo pošiljati ogromne količine energije skoraj brez izgub in celo z ohranjanjem energije, bi to imelo tako neizmerne posledice, kot jih je predvideval. Skratka, še vedno ne vemo zagotovo, ali vse njegove ugotovitve po letu 1900 držijo. To je najbolj vznemirljivo, ker je njegovo življenje in delo še vedno nedokončan znanstveni triler.


 

Kot pišete v študiji, je Tesla J. P. Morganu, ki je na začetku sicer podpiral gradnjo postaje Wardenclyffe, pisal obupana, jezna, moledujoča pisma, ki so fragmenti verjetno največje nenapisane tragedije dvajsetega stoletja.

Res se zdi, kot da je v teh pismih kot kak Faust rotil neomajnega Mefista, naj mu vsaj z minimalno vsoto omogoči končati veliko delo, s katerim bi, kot je trdil, »človeštvo napredovalo za stoletje«. Sam se je tedaj, ko so bile muke neznosne, primerjal celo z Jobom iz Stare zaveze. Je pa zanimivo, da je Tesla pred tem 51 odstotkov pravic za vse svoje brezžične tehnologije in izume prepisal na Morgana, kar je imelo katastrofalne posledice. Od te pogodbe sta si obetala sila različne stvari ...
 

V knjigi je zanimiv Teslov citat, v katerem družbo prihodnosti vidi kot »skupnost, zelo podobno čebelam, kjer so vse rasne in narodne razlike izničene in vsak posameznik besno dela do meja svojih moči«. Kakšna je bila njegova vizija prihodnosti, če bi se ideja univerzalnega razsvetljenja in zlitja ras uresničila?

Leta 1935 je napovedal, da bo v 21. stoletju na podlagi njegovega neudejanjenega brezžičnega sistema dobava energije »vselej neustrezna povpraševanju. Potreba po fosilnih gorivih bo izničena; roboti in misleči stroji bodo zamenjali ljudi in osvobodili delavce vseh dolžnosti; trend zapravljati več za vojno kot za izobrazbo bo obrnjen.«​


 

Kosovel je pisal o električni revoluciji. Zanimivo, da tudi vi, pesnik, študijo sklenete s pesmijo Karla Destovnika Kajuha Nam radijskih ni treba sporočil / antene so iz naših žil ... Kakšen je bil Teslov odnos do poezij in besede na splošno?

Ti verzi so aluzija na obravnavani Teslov koncept »živih bitij kot motorjev, priklopljenih na kolesje vesolja«. Tesla je pravzaprav tudi pisal pesmi, a naj bi se jih večina izgubila, ko je prvič prečkal Atlantik. Ohranjena je satirična pesem Fragments of Olympian Gossip, ki je uperjena proti Einsteinu. Prevajal pa je tudi poezijo Jovana Jovanovića Zmaja in seveda znal večino klasik, kot na primer Fausta, recitirati na pamet.
Leta 1927 pa je govoril o možnosti razvoja novega vizualnega jezika in naprave. Kot piše Detela, si je zamislil napravo, »ki bi misli oziroma ustvarjalne ideje v glavi prevedla v ustrezne električne signale. Pri zasnovi te nenavadne naprave se je Tesla oprl na spoznanje, ki ga nevrofiziologi odkrivajo šele zadnja desetletja: oko ni samo pasivni receptor zunanjih vtisov, temveč tudi aktivno sodeluje z okoljem.« Tesla je imel izjemno zmožnost vizualizacije in podobno senzibilnost kot Faraday ter v svojih spisih skoraj ni uporabljal enačb, razen v tehniških dnevnikih. Hkrati pa mu matematika nikakor ni bila tuja.
 

Kakšen je torej novi električni svet, kot ga je videl Tesla?

Za Teslo bi mednarodna enakopravnost in kolektivna varnost morali temeljiti na univerzalno zagotovljenem prostem dostopu do neoporečnih, obnovljivih virov energije, na podlagi česar bi se šele lahko razvila ustrezna globalna demokratična družba. Kot je zapisal njegov nečak Sava Kosanović: »Zadnje besede, ki jih je Tesla zapisal za javnost in jih objavil dva meseca pred smrtjo, oktobra 1942, imamo lahko za njegovo oporoko. Gre za predgovor k srbski in hrvaški izdaji govora Henryja Wallacea Stoletje malega človeka. 'Iz te vojne, največje v zgodovini,' je pisal Tesla, 'se mora roditi svet, ki bo opravičil žrtve, ki jih je prinesla človeštvu. Ta novi svet mora biti tak, da v njem močni ne bodo izkoriščali slabih, zli ne dobrih, da ne bodo siromaki ponižani zaradi nasilja bogatih; da bodo umsko delo, znanosti in umetnosti služile skupnosti za lajšanje in lepšanje življenja in ne posameznikom za pridobivanje bogastva. Ta novi svet ne bo več svet pogaženih in ponižanih, temveč svobodnih ljudi in narodov, enakih v dostojanstvu in spoštovanju človeka.'« Upam, da bomo čim prej kos temu pozivu.
 

Zanimivo, da je ta humanist in vizionar poleg izumiteljstva prav novinarski poklic razumel kot silo, ki lahko največ prispeva k zagotavljanju trajnih mirovnih odnosov.

Boril se je za prost dostop do trajnih arhivov vseh vrst in verjel, da »znanje skupnih prizadevanj, ki je v glavnem spodbudno za harmonijo«, lahko časopisi posredujejo hitreje in učinkoviteje od drugih ustanov, kar lahko danes povežemo tudi s taktikami Juliana Assangea, ki propagira trajno dostopnost javnega arhiva človeštva ter se bori proti neoliberalističnim trendom omejevanja prostega pretoka informacij in znanja.
 

V knjigi zaznamo tudi njegov nasprotujoči si odnos do žensk. Vemo, da je družbo prihodnosti videl kot matriarhat oziroma kot čebelnjak z eno samo matico, hkrati je podpiral žensko gibanje in med drugim izjavil, da se bo »boj žensk za spolno enakopravnost končal z novim spolnim redom, kjer bo ženska nadrejena«.

Njegov odnos do žensk je bil seveda kompliciran in ambivalenten, saj je bil tako zavezan delu, da naj ne bi nikdar navezal intimnejših stikov z drugim človekom. V tem članku je napovedal oblikovanje matriarhata v bližnji prihodnosti. »Sodobna ženska, ki napredek svojega spola sluti zgolj v površinskih pojavih, je samo površinski simptom nečesa globljega in močnejšega, kar vre v srcih naše vrste. Ženske svoje enakopravnosti in kasnejše nadrejenosti ne bodo uveljavljale v plitki fizični imitaciji moških, ampak s prebuditvijo ženskega intelekta. Posledica družbene podreditve žensk je skozi številne generacije sprva seveda bila delna atrofija ali vsaj dedna prekinitev mentalnih kvalitet, s katerimi ženski spol, kot vemo, ni nič manj obdarjen kakor moški.« Na drugih mestih pa zapada nekaterim tedanjim stereotipnim strahovom o ženski nadvladi, ki naj bi izničila moške zgolj na reproduktivne funkcije.
 

Iz Milinkovićeve analize deklasificiranega Teslovega dosjeja FBI je jasno, da je ameriško vlado zelo zanimalo njegovo delo, čeprav je to zanikala, pišete. Imamo podatke, dokaze, da so se dejansko dokopali do večine njihovih izumov?

Vsekakor so celoten tedanji arhiv preslikali na mikrofilme. Veliko izvirnih prototipov je izginilo, a težko karkoli rečemo z gotovostjo. Povedno je, da je tudi Teslov FBI fajl redaktiran in precej dokumentov je ostalo zapečatenih. Detela trdi, da »brez prave duhovne drže razumevanje njegovih praktičnih dosežkov ni možno«. Upam, da je tako.
 

»Veščino Telesile« naj bi ponujal tudi tedanji Sovjetski zvezi?

Res je. Lenin ga je večkrat povabil v Rusijo, a ni povabila nikoli sprejel. Med drugo svetovno vojno jo je ponujal vsem tedanjim zavezniškim silam. Tudi jugoslovanskim. S Chamberlainom je skoraj sklenil pogodbo, da bi zaščitil Anglijo pred nemškimi napadi, a so Chamberlaina odstavili. To je bil Teslov zadnji poskus, da bi vzpostavil drugi prototip postaje Wardenclyffe, prilagojene vojnim razmeram. Z njo naj bi omogočil sferične energetske opne iz ionske plazme, ki bi domnevno lahko zaščitile pred napadi celotne kontinente. Postaja pa naj bi bila zmožna usmeriti tudi brezžični žarek na katerokoli točko. Kot je pisal Kosanoviću v brzojavki dve leti pred smrtjo, leta 1941: »Osem let sem razvijal novo načelo s pomočjo več kot petdesetih svojih iznajdb, tretjina katerih so temeljna odkritja. (...) Žarek je v premeru enak premeru atoma vodika. Predira oklep največjih bojnih ladij, in karkoli je v njih, se torej lahko zažge ne glede na razdaljo. Isto velja za zrakoplove. Potrebovali bi devet postaj: štiri za Srbijo, tri za Hrvaško in dve za Slovenijo, vsaka bi imela po dvesto kilovatov, kar bi zagotovo zavarovalo našo milo domovino proti vsem vrstam napada.«


 

Na koncu študije tudi vi ne morete mimo tiste golobice, o kateri je Tesla rekel, »da jo ljubi, kot moški ljubi žensko«. Kakšna je resnica o beli golobici? Kako si jo lahko razlagamo?

Po desetletjih intenzivnega izumljanja in raziskav v elektrotehniki, po izdelavi sistemov prenosa energije, turbin in toplotnih motorjev ter brez zagotovljenih investicij za njihovo »popolno uvedbo« sta za Teslo edino sredstvo »povečevanja človeške energije« postala hranjenje in skrb za tisoče lačnih in ranjenih newyorških golobov, ki jih je zdravil v svoji hotelski sobi. Z enako skrbjo, s kakršno je izdeloval svoje izume, je golobom izdeloval posebne kletke z majhnimi tuši. Da bi pozdravil svojo najljubšo golobico in ji povrnil zmožnost letenja, je investiral več kot dva tisoč dolarjev. »Ko je ta golobica umrla,« je zapisal, »je iz mojega življenja nekaj izginilo. Vedel sem, da je moje življenjsko delo končano.«