Za
Matejo Komel Snoj, Anjo Mrak, Mimi Podkrižnik, Petrom Svetino in
Alenom Albinom Širco je branje okrog 130 romanov, ki so izšli lani, kar je nekaj deset naslovov manj kot prejšnja leta. Toda člani žirije Delove nagrade za roman leta bodo brali naprej in znova. Zdaj, dva meseca pred sklepno klavzuro na ljubljanskem Rožniku, imajo pred sabo le še deset romanov, že čez mesec dni, 23. maja, jih bo le še pet.
Kresnikova žirija, ki jo vodi Delova novinarka Mimi Podkrižnik, je tik pred svetovnim dnevom knjige odločila: med desetimi finalisti Delove nagrade za roman leta so romani
Gabriele Babnik Tri smrti (Beletrina),
Branka Cestnika Sonce Petovione (Celjska Mohorjeva družba),
Jiřija Kočice Izvirnik (Mladinska knjiga),
Zdenka Kodriča Pet ljubezni (Litera),
Toneta Partljiča Pesnica (Beletrina),
Sebastijana Preglja V Elvisovi sobi (Goga),
Andraža Rožmana Trije spomini (Goga),
Veronike Simoniti Ivana pred morjem (Cankarjeva založba),
Suzane Tratnik Norhavs na vrhu hriba (Cankarjeva založba) in
Lenarta Zajca Delci svetlobe (Litera).
Izmed desetih finalistov so se v deseterici ali veliki peterici doslej že znašli romani Gabriele Babnik, Zdenka Kodriča, Sebastijana Preglja, Veronike Simoniti, Suzane Tratnik in Lenarta Zajca. Z leposlovnim prvencem so v igri za nagrado Cestnik, Kočica in Rožman.
Po dve knjigi v deseterici imajo založbe Beletrina, Litera, Goga in Cankarjeva založba, po eno Mladinska knjiga in Celjska Mohorjeva družba. Romani štirih doslejšnjih dobitnikov nagrade – Tadeja Goloba, Zorana Hočevarja, Ferija Lainščka in Mihe Mazzinija – se niso prebili v finalno deseterico.
***
Gabriela Babnik Foto Mavric Pivk
Roman Gabriele Babnik
Tri smrti ima tridelno strukturo, tri zgodbe tematizirajo različne tipe migracij, torej vrnitev iz Evrope v Afriko. V prvi zgodbi je tematiziran rasistični odnos do temnopoltega moškega v evropskem okolju, zaradi česar se ta odloči vrniti v izvorno okolje, pri čemer odpelje s seboj otroka, v drugem kolaps slovenske medijske krajine od devetdesetih let dalje, v tretjem delu pa obravnava žensk v revolucionarnih časih ter rivalstvo med ljubeznijo in politiko.
Branko Cestnik Foto Mavric Pivk
Delo patra Branka Cestnika
Sonce Petovione je zgodovinski roman o prihodu krščanstva na Ptuj, spremlja tri protagoniste, ki jih kljub različnemu verskemu prepričanju in odnosu do rimskega cesarstva druži pokončna drža, ki njim in njihovim družinam omogoči obstanek v državi, ki se spopada z notranje- in zunanjepolitičnimi pretresi. Avtor se loteva še danes aktualne problematike: vloge ženske v Cerkvi, odnosa med politiko in religijo ter dialoga med religijami in kulturami.
Jiři Kočica Foto Žiga Okoren
Jiři Kočica v
Izvirniku obravnava najslavnejšo umetnino 20. stoletja: pisoar
Fontana, ki ga je Marcel Duchamp poslal na razstavo v New York leta 1917 in s tem začel zgodbo umetnosti readymade. Dogajanje iz obdobja zadnjih sto let, razpršeno od Ljubljane, Filadelfije, New Yorka, Buenos Airesa do Pariza, bralca romaneskno in zabavno seznanja z eno od mogočih zgodovin umetnosti in nastanka avantgard.
Zdenko Kodrič Foto Vogel Voranc
Zdenko Kodrič v romanu Pet ljubezni z zgodovinsko natančnostjo, potrpljenjem in tankočutnim humorjem spremlja štiri Marpurginje v Benetke, Budimpešto, Genovo, Granado, Kairo, München, Osijek in Piran. V ženskem orkestru je prevladujoče glasbilo judovska menora, ki z notranjim glasom prodira v skrivne kotičke domišljije in tam pušča sporočilo, počni, kar se ti zahoče, a sprejmi posledice!
Tone Partljič Foto Igor Modic
Pesnic je več, je razvidno iz romana Toneta Partljiča
Pesnica: je reka, ali pravičneje rečica, dva zaselka blizu rečice, eden v Avstriji in drug pod Kozjakom, je Pesniška dolina in velika vas ter železniška postaja Pesnica, kjer je avtorjev oče delal več kot trideset let …
Pesnica je tudi kraj v avtorjevi domišljiji in spominu, ki zanj pomeni obdobje otroštva in zgodnje mladosti.
Sebastijan Pregelj Foto Jože Suhadolnik
Proza Sebastijana Preglja za otroke in za odrasle je doslej velikokrat posegala v zgodovino, roman
V Elvisovi sobi pa je hommage njegovemu otroštvu, po detajlih kronotopa včasih celo blizu avtobiografski pisavi. To je roman o odraščanju in verjetno prvi slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepričljivo prikaže obdobje osamosvajanja naše države. Jan gre v vojsko tik pred razpadom Jugoslavije, in ko razpade država, se zaprejo tudi vrata Elvisove sobe, prostora svetlih otroških iger.
Andraž Rozman Foto osebni arhiv
Dokumentarni roman
Trije spomini Andraža Rožmana pripoveduje zgodbo sirskega pesnika in njegove palestinske družine, njene sreče, nesreče in skoraj neverjetnih obratov usode. V času, ko so postavljali žico na slovenskih mejah, je k nam po sredozemski poti prišel in tu nepričakovano ostal sirski založnik in pesnik Mohamad Al Munem. Pesnik iz Alepa je bil rojen kot begunec, njegova zgodba ni le zgodba živahnega intelektualnega dogajanja v Alepu, temveč sega tudi v čas pred njegovim rojstvom.
Veronika Simoniti Foto osebni Arhiv
Pripovedovalka v romanu Veronike Simoniti Ivana pred morjem se vrne iz Pariza v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Roman bralca z vzporednimi zgodbami različnih generacij ene družine sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami.
Suzana Tratnik Foto Nada Žgank
Ariana Firsen v romanu Suzane Tratnik Norhavs na vrhu hriba od domnevne materine smrti živi z zlobno teto Kristo. Pravzaprav se je bila zdaj, ko pavzira, prisiljena vrniti iz Ljubljane v zahojene Privežice. Tu ni početi česa pametnejšega, kot da hodi z lokalci popivat v gostilno Pri sončni kapljici in obiskuje babico Roziko v norhavsu na vrhu hriba. Veseli se lahko zgolj tega, da je bila ob bližajočem se krajevnem prazniku znova izbrana – kakšna čast! –, da obredno vrti »gajžule«, napravo iz 17. stoletja, s katero so menda spravljali norce k pameti.
Lenart Zajc Foto Leon Vidic
V bližnjo prihodnost postavljen roman Lenarta Zajca
Delci svetlobe je zgodba o ljudeh, sestavljenih iz ogljikovih celic, ki živijo na Zemlji, in o ljudeh, sestavljenih iz enic ter ničel, ki živijo v elektronskem drobovju računalnika. Skupni so jim zavest lastnega obstoja, ljubezen, sovraštvo, doživljanje radosti, žalosti, zadovoljstva in bolečine.
Komentarji