Stalno razstavo izjemne zbirke prvih beril odpirajo danes.
Na ogled čitanke v 164 jezikih in iz 138 držav.
Velenje – Najbolj brana knjiga vseh časov morda ni v številnih integralnih in povzetih različicah natisnjeno
Sveto pismo, kljub številnosti kitajskih bralcev tudi citati Mao Zedonga ne, temveč berilo, ki so ga mnogi otroci najprej dobili v roke. Prvo berilo ali čitanka, torej. V Knjižnici Velenje danes odpirajo stalno razstavo
Prva berila, menda celo najobsežnejšo na svetu. Tudi zato sta prihod na odprtje napovedala ministra za izobraževanje Jernej Pikalo in za kulturo Dejan Prešiček.
A zbirke ne bi bilo brez Marjana Marinška (1941–2011), pisatelja, prevajalca, očeta
Pikinega festivala, festivala
Prešmentane citre in dobrodelnih prireditev
Bolero, ki je ustvaril še vrsto drugih unikatnih zbirk, na primer izdaj
Pike Nogavičke in druge otroške literature v svetovnih jezikih pa Gasparijevih razglednic in slovenskih papirnatih jaslic …
Čitanke in prva berila z razstave Prva berila. FOTO: Brane Piano
Njegova zapuščina v zbirki prvih beril je prav posebna. V njej je 1522 prvih beril oziroma abecednikov iz 138 držav z vseh celin in v 164 jezikih. Za ureditev razstave, postavitev Kajuhovega stebra s pesnikovimi verzi, nove oznake, sprejemni pult in prestavitev otroškega oddelka je občina knjižnici namenila 190.000 evrov.
Sodoben razstavni prostor
Kar nekaj let je trajalo, da je po Marinškovi smrti Knjižnica Velenje iz fundacije Bolero in s pomočjo Mestne občine Velenje zbirko odkupila, nato še dve leti, da so knjižnico preuredili in so lahko postavili stalno razstavo. Za
Prva berila so odmerili 50 kvadratnih metrov v osrednjem delu knjižnice. Avtorja, arhitekta Aleksandra Dolenec Gojević in Gregor Gojević, sta ustvarila z berili zapolnjene steklene vitrine in prav takšna tla. V prostoru so mizice in stoli za 30 obiskovalcev in direktor knjižnice Vlado Vrbič pravi, da bodo v njej tudi multimedijske predstavitve zbiratelja, zbirke, zgodovine pisave in knjig ter različne delavnice.
Prva čitanka zbiratelja Marjana Marinška iz leta 1947 sodi med najbolj izjemne razstavljene primerke. FOTO: Brane Piano
Vrbič in Tomo Čonkaš sta za današnje odprtje pripravila petminutni film o Marinšku. Arhitektka Nina Decosta, ki je gradivo vsebinsko uredila in postavila, opozarja na nekaj izjemnih primerkov. Med njimi je na posebnem mestu Marinškova
Prva čitanka iz leta 1947, ko je stopil v prvi razred osnovne šole v Kozjem pred tovarišico Marico Šilec. So še starejše, recimo v Gradcu leta 1819 izdane
Bukvize sa sholi odrasteno mladino pa čitanke Marinškovih staršev – v slovenščini in nemščini.
Nepismenost ni odpravljena
Vrbič je razstavo idejno zasnoval in vodil postavitev. Pojasnjuje, da bodo, kadar ne bo skupinskih ogledov, prostor uporabljali za bralnico, učilnico ter igralnico oddelka za otroke in mladino: »Že desetletje je slogan Knjižnice Velenje Svetišče knjige in informacijsko središče. Vse knjige z razstave
Prva berila imajo svoj prazačetek v abecedi, abecedniku, prvem berilu. Črka je začetek vseh knjig.«
A razstava ni le vpogled v način in pedagoški pristop k učenju branja in opismenjevanju, ki je v različnih časih in kulturah drugačen. Lahko je tudi opomin, da je še vedno nepismenih več kot 700 milijonov več kot 15 let starih prebivalcev tega planeta, da je med njimi več žensk kot moških in da se ponekod nepismenost spet povečuje.
Spomenik izjemnemu človeku
Gotovo pa bo razstava spomenik človeku s Kozjanskega, ki je večino potreb po ustvarjalnosti zadovoljil v Šaleški dolini. Marjan Marinšek je zbirko
Prva berila prvič predstavil leta 1884 v Gradcu, po razstavi v Velenju leta 1985 pa je prepotovala številne slovenske kraje in nekaj tujih. Leta 2000 pa je pri Založbi Pozoj izdal podroben opis nastajanja s pregledom zbirke v knjigi
Moje prvo berilo. Posvetil jo je učiteljici, ki mu je v Kozjem privzgojila ljubezen do prvega berila, ter ravnatelju Miru Klančniku, ki ga je navdušil za branje, gimnazijski profesorici Boženi Orožen, ob kateri je vzljubil književnost, ter profesorju Aleksandru Bajtu, ki mu je med študijem prava pomagal razviti tudi občutek za pravilen odnos do družbe. O svoji zbirki pa je zapisal: »Nastajati je začela že v času, ko sem prvič sam prestopil šolski prag.«
Komentarji