V nadaljevanju preberite: 

Z razgaljanjem lastnega sanjskega sveta avtor v poeziji že upoveduje neki aspekt bivanja človeške zavesti, ki je pogosto – v spremnem eseju Psihološke operacije Hrs Pandur sam ugotavlja, da že zgolj po desetih minutah budnosti v devetdesetih odstotkih – zapisan pozabi in fragmentaciji, čeprav sanjske vsebine kljub temu še naprej vplivajo na zavest. Obenem gre za produkte uma, ki so zunaj nadzora sanjajočega; pogosto hitro menjujoče se, rušeče se podobe, ki po neki samosvoji logiki, (pogosto) neskladno s stvarno, z zapisovanjem začno pridobivati narativno strukturo, ki se tam, kjer informacij zmanjka, zapolnjujejo z asociacijami, zavestnimi popravki in interpretacijami.