Lolita za 21. stoletje

Boj za roman, ki bo izšel šele januarja 2020, je bil hud: pravice za izdajo na britanskem trgu in trgih Commonwealtha si je z visoko šestmestno ponudbo v dolarjih priborila založba 4th Estate, hčerinsko podjetje založniškega konglomerata HarperCollins.

Za pravice za ameriški trg je podjetje HarperCollins US odštelo sedemmestno številko, pogodbe za pravice za prevode v druge jezike, poročajo, sklepajo skoraj vsak dan, doslej so jih podpisali že dvaindvajset, prišla je tudi že prva ponudba za filmsko adaptacijo.

Roman ta hip velja za najdražji prvenec tokratne ameriške nakupovalne založniške sezone. Kdo je avtor knjige z naslovom Moja temna Vanesa? Ameriška učiteljica Kate Elizabeth Russell iz mesteca Lawrence v Kansasu, sveža doktorantka, ki poučuje kreativno pisanje in kompozicijo na tamkajšnji univerzi, a so njeni prihodki ta hip še pod uradnim pragom revščine. Ne bo več dolgo tako.

Njenemu prvencu je slavo zapel nihče drug kot Stephen King: »Težko je brati tako zgodbo, še teže jo je odložiti … ta roman je dobro zgrajen zavoj dinamita.« Zgodbo pripoveduje ženska, ki ne more pozabiti svoje velike ljubezni, učitelja angleščine, s katerim je imela razmerje pri petnajstih.

Sedemnajst let kasneje, leta 2017, ga neka druga nekdanja učenka obtožuje spolne zlorabe. Roman, ki ga je avtorica začela pisati pri šestnajstih, pravijo v založniških krogih, bo pričevanje nekega časa, njegova avtorica v njem ujame zloveščo in kompleksno mrežo čustev, v katero so zapletena ključna vprašanja sodobnosti, hkrati pa v preplet travmatičnih spominov na spolno zlorabo vplete razburjenje, ki ga občuti najstnica, ko se prvič zavede moči svojega telesa.

Avtorica je te dni povedala: »Lolito sem brala pri štirinajstih in junakinjo sem hotela posnemati. Spominjam se kritik, ki so Humberta opisovale kot tistega, ki je Dolores iz grobega stekla spremenil v bleščeči kristal. To sporočilo sem ponotranjila in se od petnajstega leta naprej predajala starejšim moškim.«

Ob lanskem vzponu gibanja #MeToo je avtorica svoj roman malce predelala, priznanja neštetih izrabljenih žensk so jo najprej ganila, potem pa je v njih začela videti zgolj dokaze nemoči, perverzno razstavljene na spletu. To pravi, jo je od gibanja kot celote odbilo, čeprav je neposredno povezano z vsebino njenega prvenca.