Franc Saleški Finžgar - Svobodno sonce za vedno

Ob 150. obletnici rojstva pisatelja Franca (Frana) Saleškega Finžgarja je pri Mladinski knjigi v zbirki Album izšla monografija Franc Saleški Finžgar – vera v resnico, lepoto in pravico dr. Janeza Bogataja in dr. Mihaela Glavana.

Franc Saleški Finžgar se je rodil 9. februarja 1871 v Doslovčah, vasi pod Stolom na Gorenjskem, v revni kajžarski družini, in umrl v 92. letu starosti 2. junija 1962 v Ljubljani. Slovensko literaturo je obogatil predvsem s pripovedmi o kmečkem in meščanskem življenju, pisal pa je tudi ljudske igre. Bil je duhovnik, sprva pesnik, nato pisatelj, dramatik in prevajalec. Ustvarjal je tako za mlade kot odrasle bralce. Je avtor veličast­nega zgodovinskega romana Pod svobod­nim soncem, enega največ­jih del slovenske proze. V njem sledimo zgodbi o slavni dobi Slovenov, ko so še živeli pod svobodnim soncem, nikomur podložni in brez vrhovnega vodje – v demokratični ureditvi, kjer v imenu ljudstva odloča le zbor starešin.

Veliko neznanih zgodb in fotografij

Biografija obsega 228 strani, prinaša nove zgodbe in številne prvič objavljene fotografije. Mihael Glavan sledi njegovemu življenju od otroštva, šolanja in študija do duhovniških službovanj, kar poveže z analizo njegove leposlovne ustvarjalnosti. Finžgar je na svoji literarni ustvarjalni poti prešel od mladostne narodopisne ljudske in zgodovinske proze k psihološki, estetsko in socialno angažirani žlahtni slovenski ljudski povesti in drami. »V pisatelju sta že od dijaških let tleli upornost zoper tujo gosposkost in želja po uveljav­ljanju domoljubja in svobodoljub­ja. Finžgarjevo slovstveno delo je močno in trdno zvezano z domačim okoljem in slovenskim človekom, predvsem kmečkim, odseva pa tudi družbeno in politično dogajanje skozi desetletja njegovega dolgega življenja,« je med drugim zapisal Glavan.

Posebna vrednost monografije pa je spominsko pričevanje Janeza Bogataja. Ta je med drugim zapisal, da je svojega starega strica, župnika, pisatelja in akademika Franca Saleškega Finžgarja imenoval stric Jur. »Kot sta mi pred leti pojasnila moja starša, je bilo to zato, ker mi je Finžgar na moje veliko veselje pogosto narisal na kos papirja lovca s puško na rami in psom. Ko je končal, mi je dejal: 'To je pa Juri s pušo!' S stricem sem preživel prvih 15 let svojega življenja. Moja starša sta namreč skrbela zanj v visoki starosti. Gledano zgodovinsko, je to kratko obdob­je, vsebinsko pa zelo bogato, saj je stric, poleg staršev, pomembno vplival na mojo vzgojo, pridobivanje znanja ter na odnos do naravnega in kulturnega okolja.«