
Neomejen dostop | že od 14,99€
Smilja Štravs je roman Čisti kliše ali ura je trideset let opisala kot »na pogled lahkotno branje, skoraj ljubezenski roman«. Kako bi ga opisala avtorica – kaj ga od te žanrske opredelitve loči? »Ljubezenski in družbeni, od črnega na belem ga loči tisto med vrsticami. En tak ... ljubim te, jaz tudi ne.« Ne kaže ga brati na prvo žogo. Ne le v naslovu, tudi v vsebini večkrat srečamo kliše, ki sam opomni nase; poglavja opominjajo na tiktakanje ure, svoje mesto pa ima tudi nadrealizem. »Čas nam kar naprej diha za vrat, linearno in ciklično. Klišeji, stereotipi in predsodki nam ne pustijo dihati. Nadrealizem hlasta po popolni svobodi, a se sproti sam popravlja, da bi lahko bil všečen in berljiv ... Taki smo ljudje,« pojasni Mimi Podkrižnik.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji