Festival Pranger: 20 let dobronamernega izražanja mnenj

Med Ljubljano in Rogaško Slatino bo med 28. junijem in 1. julijem jubilejna 20. izvedba festivala Pranger, srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Snovalci festivala, ki s kritiško-pesniškimi in konceptualnimi razpravami stremi k dostojanstvu umetnosti in recepcije umetnosti, so na vrtu Društva slovenskih pisateljev razgrnili letošnji program.

Sodelujoči kritiki bodo Silvija Žnidar, Alen Albin Širca in Denis Škofič. Letos končujejo svoj dvoletni mandat. Vsak od njih je izbral tri pesniške zbirke, izdane v minulem letu, o katerih bodo v duhu festivala, osredinjenega »na sposobnost povedati mnenje dobronamerno v obraz ter po drugi strani neustrašno premisliti o slišani in predvsem dobro utemeljeni in vljudni kritiki«, razpravljali z njihovimi avtorji. Razprave, ki prinašajo »plodne refleksije ter premislek tako kritikom kot pesnikom za nadaljnja umetniška in kritiška raziskovanja in ustvarjanja«, bo vodila Diana Pungeršič, Prangerjeva kritičarka v obdobju 2020–2021 ter dobitnica Stritarjeve nagrade leta 2018.

Družbenokritična pisava

Silvija Žnidar je izbrala Jesenožke Andreje Štepec (LUD Šerpa), zbirko Mleček, žbunje: grobovi v njem Blaža Božiča (CSK) in Hypomnemato Sergeja Harlamova (Črna skrinjica); Alen Albin Širca Trgetanje Pina Pograjca (Črna skrinjica), Terro Incognito Aleša Jelenka (KUD Apokalipsa) in zbirko Poznati kot voda Lukasa Debeljaka (CSK); Denis Škofič pa Psico in poletje Uroša Zupana (Cankarjeva založba), Zdravljenje prednikov Miriam Drev (Hiša poezije) in Marmor Ane Svetel (Beletrina).

Poezija kot žebelj, poezija kot nenehni boj

Jesenožki so po besedah Silvije Žnidar kot dvorezen poetični nož, ki med tem, ko odpira osebne rane, zarezuje v tkivo družbe; Mleček, žbunje: grobovi v njem se razodeva »kot zbirka, ki znotraj neke ponotranjene amplitude valovi, niha med brezupom in zanosnostjo«, Hypomnemata pa je prepričljiva mešanica konceptualne in konkretne poezije.

Pino Pograjc s Trgetanjem »stopa v javnost z izgotovljeno, zrelo pisavo izkušnje in preizkušenosti«, je svojo izbiro utemeljil Alen Albin Širca, pri čemer je glavni vektor te poezije »trpljenje, bolečina, ki se vpisuje v telo, v meso, kri in kožo ter dušo«. Jelenkova Terra Incognita je zanj zahtevna poetika, »kolikor je treba s čim manj gradiva povedati čim več«; pesnik v Debeljakovi Poznati kot voda pa »arheolog, ki koplje po jeziku, globoko pod 'gladino zemlje', da bi se dokopal do – kar je celo eksplicitno imenovano – 'predpisave', se pravi do tega, kar ga hkrati postavlja in razstavlja«.

Kar lupim, so zmeraj sredice

Zupanova Psica in poletje je dinamična zbirka, ugotavlja Denis Škofič, njena glavna tema je minljivost in v zvezi z njo prevpraševanje življenjskih odločitev, ključno vlogo v njej pa imata samonanašanost in gosta mreža medbesedilnih navezav. Zdravljenje prednikov Miriam Drev da občutek, »da je avtorica pred nami odprla družinski album in nam kažoč stare od časa zvežene in načete fotografije pripoveduje zgodovino svoje, ne samo ožje, ampak kar širše družine«, izpovednost njenih prejšnjih zbirk se »umakne pripovednosti, eliptičen prosti verz pa pesmi v prozi«. Pesmi Ane Svetel v zbirki Marmor pa so, tako Škofič, »v skladu z naslovom izklesane in delujejo kot kipi v galeriji«, njihov ton je v primerjavi z avtoričinim prvencem bolj resen in umirjen. V njih je »še zmeraj moč zaznati otroško radovednost in slo po življenju«, le da se »tokrat v sklepu pesmi zašpiči v luciden uvid«.

Skupni imenovalec letos obravnavanih zbirk je družbenokritična pisava. Uvod v 20. Pranger bo pesniški večer v prostorih Vodnikove domačije Center v Ljubljani z avtorji in avtoricami omenjenih pesniških zbirk; festival se nato seli v Rogaško Slatino.

Silvija Žnidar je izbrala pesniške zbirke Andreje Štepec, Blaža Božiča in Sergeja Harlamova. FOTO: Boštjan Lah

Kakovostna mlada kritika

Ob kritiških razpravah, ki bodo v Kulturnem centru Rogaška Slatina, je vrhunec festivala Pranger že od leta 2013 podelitev Stritarjeve nagrade. Podeljuje jo Društvo slovenskih pisateljev, z njo pa želi opozoriti na mlada, obetavna kritiška peresa. Nastala je na pobudo Vitala Klabusa, ime ji je nadel pokojni Veno Taufer. Prvi jo je prejel Mitja Čander. V okviru Prangerja jo v Rogaški Slatini podeljujejo na pobudo Zorana Pevca, Josip Stritar je tam preživel zadnja leta svojega življenja. Zoran Pevec je pred 26. podelitvijo Stritarjeve nagrade dejal, da »jih je nekaj vmes nehalo pisati, a žirija ugotavlja, da je še kar nekaj kakovostnih mladih kritičark in kritikov«.

Letošnjo žirijo poleg njega sestavljata še Robert Kuret (Stritarjev nagrajenec 2021) in Muanis Sinanović (predsednik), lanski nagrajenec. Žirija v sestavi Zoran Pevec, Veronika Šoster in Robert Kuret ga je takrat nagradila za konsistentno kritiško delo, ki ga zaznamujejo tudi zareze in prenavljanje lastnih pristopov. V utemeljitvi so zapisali, da je ena najopaznejših kvalitet njegovih kritik tako imenovana nesamoumevna kontekstualizacija, pa naj bodo to različne literarnoumetnostne tradicije ali pa teoretičnofilozofski okviri. »Za to je potrebna tudi določena osebna senzibilnost, ki si jo Sinanović kot kritik tudi dopusti.« Njegove kritike pa »zaznamuje prepoznaven slog, ki potrpežljivo artikulira večplastnost tako literarnega dela kot konteksta, v katerem sta literatura in kritik sam«. Kdo bo letošnji nagrajenec ali nagrajenka, bo znano 1. julija.

Urška P. Černe je soustanoviteljica festivala ter prevajalka iz nemščine. FOTO: Boštjan Lah

Septembra bo v okviru 20. Prangerja konceptualna razprava Poezija in kmetijstvo; v njej bodo sodelovali Barbara Jurša, Nežka Struc, Jure Jakob in Nataša Kramberger. Za čas po častnem gostovanju Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu so napovedali (prevajalsko) okroglo mizo, na kateri bodo to komentirali, za adventni čas ob 20-letnici napovedujejo plesno slavje v Ljubljani z vsemi soustanovitelji, pesnicami, kritiki in prevajalci.

Kot je zgodovino festivala strnila ena od njegovih ustanoviteljic Urška P. Černe, se je ideja zanj rodila med druženjem s pesnico Lucijo Stupica na rezidenci v Berlinu. Pri tem je ta izhajala iz izkušnje hrvaškega festivala Goranovo proljeće, ki velja za enega najstarejših pesniških festivalov v Evropi. Pranger so prvič izvedli leta 2004.

Prangerju so nedavno dodali še sekcijo Mali Pranger oziroma ELA, poimenovano po Eli Peroci, ki je mladost preživela v Rogaški Slatini. ELA je namenjena spodbujanju mlade pesniške pisave. Na pesniški natečaj za osnovnošolce, tokrat z osrednjo temo Toplina, je prispelo 261 prispevkov, kar je 35 več kot lani. Žirija – Nataša Koražija in Maja Novak iz Knjižnice Rogaška Slatina ter Dejan Koban, Pranger – je sorazmerno s številom prejetih prispevkov izbrala 30 mladih ustvarjalk in ustvarjalcev iz tretje triade, 15 iz druge ter pet iz prve.

Septembra bo v okviru 20. Prangerja konceptualna razprava Poezija in kmetijstvo. FOTO: Boštjan Lah

»Veseli nas, da so otroci, starši in mentorji Mali Pranger vzeli za svojega,« je dejala Nataša Koražija. Sprva je bilo več odziva iz vzhodne Slovenije, zdaj dobivajo prispevke iz skoraj vse države. »Navdušujoče je tudi, da na natečaju sodelujejo tudi tisti, ki morda v preteklih letih niso bili nagrajeni, a želijo gojiti lepo pisano slovensko besedo.« To je po njenem mnenju med drugim dokaz, da imajo v domačem in šolskem okolju veliko podpore. Kot je še dodala, ob povprečju 250 prispevkov na natečaj ves čas stremijo k temu, da bi presegli številko 300.