V članku preberite:

Ker sem velika oboževalka Čehova, je vsaka njegova zgodba, ki je še nisem brala, veliko odkritje. Kaj šele, če gre za daljšo pripoved ali roman, ki nista njegov značilni žanr. Romana Drama na lovu, ki ga je mojstrsko prevedel Borut Kraševec, pisatelj in prevajalec del ruskih avtorjev, kot so Pelevin, Tolstoj, Dostojevski, Harms, Gogolj, prej še nisem brala. Velja za pisateljevo zgodnje delo, ki ga je pod psevdonimom in v nadaljevanjih v letih 1884 in 1885 objavljal v časopisu Dnevne novice. Kot zapiše prevajalec, bi lahko to delo opredelili kot kombinacijo med psihološkim realizmom, melodramo, kriminalnim romanom in parodijo nanj.

Vedno se mi je zdela simpatična ideja, da bi Čehov napisal kriminalko, čeprav umor seveda ni v prvem planu. V prvem planu je zgodba, ki jo nekdanji sodni preiskovalec nekega dne prinese v branje knjižnemu uredniku, ta pa jo ponudi v branje nam, bralcem. Glavna oseba pripovedi je Zinojev, značilni junak Čehova, ciničen, nihilističen, strasten in lenoben. A tu so še številni drugi liki, ki so opisani z vso natančnostjo. Ker gre za skoraj kriminalko, je morda bolje, da v tej recenziji pišem o drugih stvareh, ne o zgodbi, da le ne bi izdala preveč.