Dolga, lepa pot od Možička do Fausta

Knjigo je Neubauer predstavil na dan, ko so v ljubljanskem baletu s triptihom Balet 100 slavili stoto obletnico poklicnega ansambla, tudi posvetil jo je baletnim skladateljem, tistim, ki so »družno s slovenskimi in včasih tujimi koreografi ustvarili naše, slovenske baletne predstave.«

V knjigi s podnaslovom Od Možička do baletnega Fausta Neubauer sistematično, kronološko pregleda nastajanje slovenskih baletnih del od prvega, Možička Josipa Ipavca iz leta 1900, do zadnjega, baleta Faust Milka Lazarja, ki bo krstno izvedbo doživel konec tega meseca v züriški operi.

Na področju slovenske baletne zgodovine Neubauer ni novinec, podpisal se je pod pregled glasbenogledaliških del slovenskih skladateljev, v katerega so bili vključeni seveda tudi avtorji del za balet, razvoj slovenskega baleta je obdelal že v pregledu v dveh obsežnih zvezkih konec devetdesetih, je tudi avtor leksikonskega dela Obrazi slovenskega baleta.

V novi knjigi je vse posodobljeno in pregledno urejeno, uvaja jo kratek uvod o začetkih baletne umetnosti na Slovenskem, glavnina je kronološki pregled z obilo fotografskega gradiva (kot najbolj plodno obdobje se je izkazal čas med letoma 1950 in 1990, knjigo pa sklepajo različna kazala in seznami, od abecednega seznama skladateljev in piscev scenarijev prek seznama baletnih naslovov in baletov na nosilcih zvoka in drugega. Baleti slovenskih skladateljev Henrika Neubauerja so natančno delo, ki ne bo koristilo le ljubiteljem baleta.