Rimska Celeja, kot so jo poznali še pred dvajsetimi leti, je precej drugačna od Celeje, ki jo v monografiji
Municipium Claudium Celeia opisujeta dr.
Maja Bausovac in dr.
Jure Krajšek. V zadnjih dveh desetletjih so odkritja pokazala, da je bila Celeja večja, predvsem pa bistveno bogatejša od drugih mest na današnjem območju Slovenije. Zakaj je bilo tako, ne vedo. Domnevajo, da je šlo za dober rimski marketing.
Rimska Celeja je mesto, kjer se v arheologiji dogaja. »Trditve, objavljene leta 2001, so se spremenile. Takrat smo namreč začeli serijo izkopavanj v mestu in okolici, ki so nam popolnoma spremenila poznavanje mesta. Celeja je postala večja, pomembnejša, bogatejša. Skrajni čas je bil, da to objavimo v bolj poljudni monografiji. Ker včasih slika pove več kot tisoč besed, je v knjigi na 120 straneh več kot 180 fotografij in ilustracij in devet načrtov,« je dejal Jure Krajšek. Knjigo bosta avtorja danes predstavila v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Sicer pa je monografija tudi vodič po rimskih ostankih v mestu in vsebuje vsa zadnja dognanja arheologov, vključili so vse, kar so o antični Celeji odkrili do konca letošnjega maja.
Mozaik, ki so ga odkrili leta 2013 pri obnovi mestnega središča, je danes na ogled v paviljonu turistično-informacijskega centra. FOTO: arhiv PMC
Odkrivanje rimskega mesta je zaradi debeline plasti precej težko, razlaga Krajšek: »Debele arheološke plasti po eni strani omogočajo, da se stvari dobro ohranijo, po drugi strani pa nam velikokrat preprečujejo, da bi spoznavali rimsko mesto v detajlih. Posebej težko je odkrivati zgodnje rimsko mesto, ker ležijo prve plasti štiri metre globoko in kljub vsej moderni infrastrukturi je včasih to skoraj nemogoče izvesti. Tudi zato smo do nekaterih ključnih odkritij o nastanku zgodnje rimske Celeje prišli šele nedavno.«
Tlakovane ceste in marmorna stebrišča
Maja Bausovac pojasnjuje, da so na tem območju ljudje vsekakor živeli že v starejši železni dobi, ko je tu potekala jantarna pot, najstarejša trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem. »Že takrat verjetno dobi ime Keleia, ki ga kasneje prevzame keltsko pleme Tavriski, ti pa so poselili severno teraso Miklavškega hriba. Od tu se potem mesto širi,« razlaga Maja Bausovac. Keleia je s prihodom Rimljanov postala Municipium Claudium Celeia, v srednjem veku Cilli in danes Celje. »Celje je eno redkih mest, ki je ohranilo tako dolgo tradicijo imena,« pravi Bausovčeva.
Pod Muzejskim trgom so odkrili pravo razkošje. Freske so krasile razkošno okrašen in s stebriščem opremljen notranji vrt rimske vile. FOTO: arhiv PMC
Sprva je veljalo, da je rimsko mesto raslo stihijsko. »Leta 2014 smo povsem spremenili pogled. Zdaj vemo, da je Celeja nastala načrtno, mesto so naredili po osnovnem gradbenem načrtu, ki so se ga držali 300, 350 let,« je dejal Krajšek. Hiše so imele od 900 do 1800 kvadratnih metrov površine, mesto je imelo kanalizacijo, vodovoda pa še niso odkrili. A o njem ne dvomijo, pravi Krajšek: »To je tehnologija, ki so jo Rimljani poznali, v mestu je tudi veliko pomanjkanje vodnjakov, se pravi, da so ljudje morali nekje dobiti vodo.«
Rast in razvoj mesta sta bila ustavljena z markomanskimi vojnami v 2. stoletju. »Se pa potem pokaže veličina rimske države. Ne le, da so Celejo v rekordnem času obnovili, ampak so zgradili še lepšo. Vse je bilo obloženo z marmorjem, marmornimi stebrišči, forum je bil verjetno prenovljen, tlakovan z marmorjem. Pogovarjamo se o ogromnih gradbenih posegih, ki jih v modernem času nismo sposobni izvesti. V desetih letih so obnovili celotno mesto, zgradili obzidje, dolgo skoraj tri kilometre, debelo šest metrov in visoko več kot 10, tudi 12 metrov. Območje so naredili privlačno za priseljence iz drugih delov imperija. Kelti niso bili več dominantni, ampak so prišli priseljenci iz Sirije, Grčije, male Azije, Italije.«
Marmornat kip tako imenovanega noriškega vojaka je bil predvidoma izdelan v 3. stoletju in predstavlja moškega v naravni velikosti. FOTO: arhiv PMC
Reklama za rimski način življenja
Danes ocenjujejo, da je Celeja merila vsaj 80 hektarov površine in imela od 12.000 do 15.000 prebivalcev. S tem je bila drugo najpomembnejše mesto v rimskem času na območju današnje Slovenije za Ptujem, ki je takrat štel 40.000 do 45.000 prebivalcev. A Krajšek poudarja: »Ptuj je bil finančno bolj preskrbljen, pa vendarle so v Celeji vse ceste tlakovane, širše, vse hiše, ki smo jih raziskovali, so zelo bogate. Verjetno je naš muzej edini, ki ima tako visok odstotek marmorja. Krepko čez 95 odstotkov je namreč samo belega marmorja s Pohorja.«
Zakaj je bilo mesto tako bogato, si (še) ne znajo razložiti. Krajšek pravi, da je najboljša možna razlaga ta, da je šlo za piar, rimski marketing: »Rimljani so bili zelo dobri v širitvi svoje države, svoje civilizacije, kulture. Eden od načinov, kako so propagirali svojo državo, način življenja, je bil, da so skušali v provincah prikazati najvišjo raven urbanega življenja. S tem so domačinom pokazali, če ste v naši državi, lahko tako živite. Mogoče so pri Celeji podobno želeli povedati prebivalcem Norika.«
Upodobitve ptičev, verjetno slavčkov, se pojavljajo na več mestih fresk z Muzejskega trga. Freske naj bi bile na ogled prihodnje leto. FOTO: arhiv PMC
Znano je, da kamor koli v Celju zasadiš lopato, bodo prišli arheologi. Če so še pred leti mnogi zaradi tega obupavali, pa mesto danes z arheologijo živi. Dokaz je paviljon turistično-informacijskega centra, ki je lani dobil nagrado europa nostra za kulturno dediščino. Predvidoma prihodnjo jesen naj bi odprli še paviljon pod Muzejskim trgom, kjer bodo obiskovalci lahko v živo videli odkrite freske in strop rimske vile iz 1. stoletja, ki ga še restavrirajo. Na ogled bodo tudi ostanki manjših term iz 3. do 4. stoletja.
Komentarji