Vasko Atanasovski: Glasbeni trio, primeren za osvajanja

Vasko Atanasovski Trio sestavljajo avtor glasbe in besedil, pevec in saksofonist Vasko Atanasovski, kitarist Dejan Lapanja, tolkalist Marjan Stanić ter novi član na kontrabasu Žiga Golob. Zasedbi je blizu zven ljudske glasbe, jazza in rocka v izvedi virtuozov. Desetletje skupnega delovanja so proslavili v soboto v klubu Božidar, v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z vodjo zasedbe Vaskom Atanasovskim.
 

Kako ste se spoznali?

Poznamo se že dolgo in smo tudi že sodelovali v različnih kombinacijah. Marjana sem spoznal prej kot Dejana. Mislim, da je takrat Marjan igral v zasedbi Dertum. Zares pa sva se srečala v zasedbi harmonikarja Bratka Bibiča. Začetni trio je bila moja zasedba Mljask, ki je bila sicer kvintet in se je zaradi okoliščin oskubila na tri člane.
 

Vsi trije ste izvrstni inštrumentalisti. Ni prav veliko zasedb, v kateri so vsi člani taki virtuozi.

Verjetno nas je ravno ta raven igranja združila, saj tako lahko zares brezkompromisno muziciramo. Med nami gre res za sinergijo in zagotovo vlečemo drug drugega naprej. Če igraš z zares dobrimi glasbeniki, se tudi sam veliko bolj potrudiš.
 

Zasedba se imenuje po vas, ker ste šef?

Recimo da sem šef bolj v tem smislu, da je avtorstvo glasbe in besedil moje, aranžmaji pa so skupno delo. Z imenom pa je tako, da smo že večkrat iskali kakšno drugo, bolj skupinsko ime. Nismo se še spomnili takšnega, za katerega bi vsi trije rekli, da je pravo, in je pač ostalo tako, kot je.


 

Besedila, ki jih tudi odpojete, so na trenutke zelo hudomušna, pogosto pa precej družbenokritična.

Ves čas sem se sicer ukvarjal s poezijo, pisanjem besedil, vendar nisem nič objavljal. Za ta trio pa so primerna besedila, ki so praviloma zelo kratka in jedrnata, z jasnim sporočilom, ki imajo občasno nekoliko hudomušni podton. Tako je nastala neka naša glasbena forma, po kateri smo celo postali prepoznavni.
 

Za vami so trije albumi in poleg številnih koncertov doma tudi več turnej po tujini. Počasi ste začeli osvajati tudi Kitajsko, mar ne?

(Smeh.) Osvojiti Kitajsko kar tako pa res ni preprosto. Tam smo gostovali trikrat in vsakič smo imeli po deset nastopov in videli vsaj dvajset kitajskih mest. To je bila prava turnejska izkušnja, ki je seveda s »turnejo« po Sloveniji ne moreš dobiti. Zdi se mi, da smo na teh turnejah postali še bolj rockovski, kot smo sicer. Tam so nam vedno prinesli velike rockovske ojačevalce in bobne, kar so pač imeli, zato smo sčasoma poslati kar glasen bend. Za njih smo bili zanimiva eksotična atrakcija.
 

Vaša avtorska glasba temelji na različni balkanski ritmiki in melodiki.

To me spremlja že od malega. To je moj melos, moj svet, Slovenija in nekoč Jugoslavija, država, v kateri sem rojen. Tudi sam imam zelo pisane korenine in sem močno povezan s tem okoljem. Blizu mi je tudi ljudska glasba. Vedno pa sem hotel povedati nekaj svojega.
 

Kar dva člana imata makedonske korenine.

Da, kot kaže, smo v teh krajih precej mešani. (Smeh.)
 

Vsi člani tria ste tudi zelo dejavni v številnih drugih zasedbah in projektih. Kako se časovno usklajujete?

Veliko je vnaprej načrtovano in se večinoma da kaj narediti, ne pa vedno. To je pač stvar organizacije. Se pa tudi sproti prilagajamo spremembam. Poleg tega, da sem glasbenik, sem v triu jaz tisti, ki vse tudi organizira, kot neke vrste menedžer.
 

Vse pogosteje z vami igra tudi kontrabasist Žiga Golob. Postajate Vasko Atanasovski trio plus ena, ali že kar Vasko Atanasovski kvartet?

Vasko Atanasovski trio ima že vrsto let tradicionalni decembrski nastop na Metelkovi, ki se ga je prijelo ime Vaskovanje. Na lanski koncert smo povabili Žigo Goloba kot gosta. Naš trio ima zelo redko še kakšnega gosta na odru. Praviloma so to bili gosti s solističnimi inštrumenti, tokrat pa smo si zaželeli, da bi ob nas zazvenel kontrabas.
Pogosto so nas spraševali, zakaj nimamo basa, pa sem jim odgovarjal, da bi potem zveneli preveč pop. Z Žigom je vsak od nas že sodeloval v kakšni drugi zasedbi, tako da se nam je vsem trem edino on zdel primeren za našo (z)godbo. Koncert je bil tako super, da smo po koncertu v Gala hali ugotovili, da mora Žiga ostati.
Mogoče je ta desetletnica primerna, da lahko rečemo, da smo po desetih letih končno pridobili basista.