Umrl je
Đorđe Balašević, poroča srbski tisk. Portal
Novosti poroča, da so ga pred tremi dnevi sprejeli na infekcijsko kliniko zaradi vnetja pljuč, portal
Danas dodaja, da je na Kliničnem centru Vojvodine umrl med zdravljenjem covida-19. Legendarni kantavtor, eden najprepoznavnejših v okvirih nekdanje Jugosavije, bi 68. rojstni dan praznoval čez tri mesece.
»Panonski mornar« je bil široko priljubljen tudi v Sloveniji, najpomembnejšo glasbeno prelomnico je dejansko imel ravno v Ljubljani. Prvo in danes zimzeleno pesem
U razdeljak te ljubim, ki jo je izdala založba ZKP RTV Ljubljana, je posnel v Ljubljani.
O tem je v intervjuju povedal: »Na snemanju pesmi
U razdeljak te ljubim sem prvič pel v mikrofon, prav tako sem prvič šel v studio in snemal. V bistvu sploh nisem hotel peti, mislil sem, da bom le avtor pesmi in fant, ki bo v kotu brenkal na kitaro. Prepričan sem bil, da bo pesem odpel nekdo, ki to res zna. Potem sem jo odpel in le njej se lahko zahvalim za vse pesmi, ki so sledile in našle pot do ljudi, ki so mi pomembni in zaradi katerih vse to počnem.«
Tudi pesnik, pisatelj, igralec in režiser
Znan je bil predvsem kot kantavtor, bil pa je tudi pesnik, pisatelj, igralec in režiser. Kariero je začel leta 1977, ko je postal član glasbene skupine Žetva. Pozneje je ustanovil skupino Rani mraz, ki se je po izdaji dveh albumov razšla, on pa je začel samostojno kariero.
V Novem Sadu množičen poklon kantavtorju
Po objavi vesti o Balaševićevi smrti so se v Novem Sadu začeli zbirati ljubitelji njegove glasbe. Na mestnem Trgu svobode se kantavtorju kljub epidemiji, katere posledica je tudi njegova smrt, množično poklanjajo s cvetjem in svečami ter prepevajo njegove pesmi.
Po neuradnih vesteh bodo na dan kantavtorjevega pogreba v mestu razglasili dan žalosti, zastave pa spustili na polovico droga.
Bil je prvi srbski glasbenik, ki se je po vojni v Bosni in Hercegovini predstavil v sarajevski Skenderiji. FOTO: Damir Sagolj/Reuters
Tematika njegovih pesmi je predvsem ljubezenska, družbena ali politična. Slovel je tudi kot avtor mladinske himnične zaveze
Računajte na nas ter zimzelenih melodij
Svirajte mi jesen stiže, Dunjo moja, Neki novi klinci, Prva ljubav, Odlazi cirkus ter
Laku noć Janezi o slovenski osamosvojitvi. Po spletu okoliščin je bila Slovenija (zlasti Maribor) pozneje Balaševićev drugi dom. K nam se je pogosto vračal.
Na novinarski konferenci v Ljubljani leta 2018. FOTO: Leon Vidic/Delo
Balaševićevo glasbeno pot je sicer močno zaznamovala vojna v nekdanji Jugoslaviji, zaradi protivojnih stališč in pozivanju k miru in sožitju med narodi pa je padel v nemilost režima
Slobodana Miloševića. Njegove pesmi so bile v Srbiji celo prepovedane.
»Ko sem z družino prišel v Maribor, so nas poklicali iz kabineta predsednika Drnovška in vprašali, ali lahko kako pomagajo,« je ob svojem gostovanju s koncertom v ljubljanskih Stožicah
leta 2018 v pogovoru za Delo povedal
Zdenku Matozu. »Slovenskega vizuma nismo mogli dobiti, tako da smo prišli prek Madžarske, bil je neki begunski koridor, vizum pa smo dobili pozneje. Vprašali so nas tudi, ali potrebujemo materialno pomoč.«
»Naslednji intervju bova tako lahko imela v čisti štajerščini«
»To, da smo dobili v Mariboru in Sloveniji zavetje, me močno povezuje s temi kraji. Zato pogosto nastopam na Lentu in bom tudi letos. Slovenščine se žal nikoli ne bom dobro naučil. Vendar sem se nedavno spomnil peklenskega načrta, ki sem ga skoval. Vse filme, ki jih bom piratsko snel, si bom ogledal s slovenskimi podnapisi in se naučil celih stavkov. Naslednji intervju bova tako lahko imela v čisti štajerščini,« je še povedal.
Od omenjenega prvega singla
U razdeljak te ljubim iz leta 1977 dalje je izoblikoval več kot šriri desetletja dolgo kariero. Z Ranim mrazom in samostojno je izdal 14 studijskih in dva živa albuma. Mnoge pesmi z njih, ki jih tisoči prepevajo s srcem in dušo, zapustijo občutek, da glasba resnično ostaja za večno.
Navdušenje na Balaševičevem koncertu leta 2018 v Stožicah. FOTO: Roman Šipić/Delo
Komentarji