Sreči je treba pomagati z glasbo

Pri založbi Nika Records je slikarka in operna pevka Eva Pavli pred kratkim izdala EP Sreči s petimi primeri nekoliko drugačnega popa. EP je s kratkim filmom Sreči predstavila v ljubljanski Cukrarni. Z njo smo se pogovarjali o ustvarjanju na različnih umetniških področjih, pisanju pesmi in besedil, avtorski operi ter filmu.

Samostojno kariero ste začeli v koronavirusnih časih, ki niso naklonjeni ne glasbenikom in glasbenicam ne množičnemu zbiranju.

To je res, vendar sem kariero začela že prej. Očitno potrebujem deset let za uspeh čez noč. (Smeh.) Že prej sem se poskušala uveljaviti kot operna pevka, sem namreč študirala petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, še prej pa diplomirala slikarstvo. Tako da sem slikarka in operna pevka. Sprva sem bila članica skupine Tosca Beat, ki je prepletala sodobne glasbene smeri s klasiko in opero. Načrtujemo tudi, da bi naredile svojo opero. Že takrat sem začela pisati glasbo in sem se odločila, da se bom podala tudi na svojo glasbeno pot.

Pisanje pesmi poteka …

Eva Pavli Sreči Nika Records

Zdaj se učim igrati kitaro, klavir pa znam toliko, da se lahko spremljam, ko pojem. Pri skladanju so mi v veliko pomoč računalniški programi, s katerimi je mogoče veliko narediti.

Vašo glasbo radi popredalčkajo kot alternativni pop, kar je precej protisloven izraz.

Ta izraz je že nekaj časa v uporabi, vsaka alternativna glasba lahko postane popularna, všečna, kar je v bistvu pop. Billie Eilish je sprva prav tako veljala za precej alternativno glasbenico. Če si pop, ima to neki slabšalen prizvok, vendar to seveda ni nujno slabo. Imamo tudi veliko dobre pop glasbe.

Od nekdaj poslušam pop glasbo in znam ločiti dober pop od slabega. Michael Jackson je zame še vedno kralj popa. (Smeh.) Čeprav je se izkazal za ne prav fajn človeka.

Eva Pavli z zasedbo v Cukrarni. FOTO: Matic Kremžar

Vam pri nastajanju glasbe ­pomagajo producenti?

Dolgo sem iskala nekoga, ki me bo znal poslušati in s katerim bova kompatibilna. Najprej sem sodelovala z Žanom Serčičem in Mariem Babojelićem. Nato sem po naključju spoznala mladega producenta Huga Smeha, ki deluje kot Hyu, ki je naredil že kar nekaj hip hop uspešnic. Sem tudi velika oboževalka hip hopa. Ko sem stopila v njegov studio, sva se takoj ujela. Pravi, da se z nekaterimi sonično ujame.

Zala Neža Zajc je poskrbela za poetični uvod. FOTO: Matic Kremžar

Potem sem iskala nekoga, ki bi mi pomagal pisati besedila, ker sem takrat še imela premalo samozavesti. Čez čas sem ugotovila, da znam to narediti sama. Pri tem sem spoznala mlado pesnico Zalo Nežo Zajc.

Tako se je počasi ta moj projekt Sreči začel prepletati z drugimi ljudmi in izraznimi sredstvi. Všeč mi je bila njena poezija. Kljub precejšnji razliki v letih sva se dobro ujeli. Jaz pravim, da je stara duša. Dejala sem, da bi bilo fino, če bi v okviru tega projekta izšla tudi njena pesniška zbirka, kar se je zgodilo, predstavila jo je pred mojim predstavitvenim nastopom v Cukrarni.

»Emkej močno podpira mlade glasbenike. Pri tem je zelo pomemben zorni kot, kako on gleda na glasbeno industrijo,« pravi Eva Pavli. FOTO: Matic Kremžar

Z Emkejem ste imeli poletno uspešnico Juno. Je za glasbenike, ki se uveljavljajo, pomembno sodelovanje z že uveljavljenimi glasbeniki?

To se mi zdi v redu. Emkej močno podpira mlade glasbenike. Pri tem je zelo pomemben zorni kot, kako on gleda na glasbeno industrijo. Tudi o tem sva se veliko pogovarjala. Pomagal mi je s številnimi informacijami. To je res lepo, ker se mi zdi, da v časih, ko prevladuje egoizem, še nekdo premore toliko razdajanja.

Profesor Žiga Kariž nam je na likovni akademiji dal zelo dober življenjski napotek. Dejal je: Dajte. Tega se še vedno pogosto spomnim. In to je zelo res. S tem, ko deliš, veliko tudi dobiš nazaj. Širiš dobro energijo in drugim odpiraš srce. Tako je Emkej, ko sem ga prosila za sodelovanje, takoj privolil.

Cukrarna je tudi novo koncertno prizorišče. FOTO: Matic Kremžar

Nedavno predstavitev vašega EP-ja Sreči v ljubljanski Cukrarni ste prepletli, poleg poezije, tudi s plesom in filmom.

Večkrat sem slišala, da se je treba odločiti za eno in da si lahko le v tem primeru najboljši. Delno je res, vendar me zanima veliko stvari in se mi zdi prav, da to počnem, ker v tem uživam.

Na predstavitvenem koncertu ste zavrteli tudi kratki film Sreči.

Blizu mi je konceptualni pristop, kar so nam res vtepli v glavo na likovni akademiji. Najprej mora biti koncept, potem sledi vse drugo. V glasbi tega včasih malo manjka, zato sem se zelo resno in večplastno lotila projekta Sreči. Film Sreči povzema uporniško idejo proti današnjim trendom v popkulturi. Želela sem preseči, da bi singlom sledili videospoti na različne teme. Želela sem si, da bi bil ta film kot petperesna deteljica, ki poveže vse skupaj.

Najprej smo nameravali narediti pet delov filma, za vsako pesem enega, pa smo rekli, da se nam ni treba obremenjevati s tem. Tako je nastal kratki film Sreči v režiji Martina Drasklerja, v katerem poleg mene igrajo in plešejo še Maks Dakskobler, Nika Fugina in Zala Neža Zajc. Večino glasbe smo naredili na že posnete prizore, pri čemer so nam bile pesmi zgolj izhodišče.