Še leto in pol brez koncertov?

Iz sveta glasbe prihajajo črne napovedi za glasbeno industrijo v živo. Nekdanji svetovni vodja za glasbene talente v agenciji William Morris Entertainment in soustanovitelj festivala Lollapalooza Marc Geiger meni, da se bodo koncerti vrnili do leta 2022. Pravi, da obstaja več kot dvajset ovir, ki jih bo treba premagati, a tudi ko jih bomo, je le malo verjetno, da se bo glasba v živo vrnila v obliki, ki smo je bili vajeni.

Tako je napovedal med nastopom v podkastu Boba Lefsetza, ko ga je ta vprašal, kdaj meni, da se bodo vrnili koncerti: »Po mojem skromnem mnenju bo to leta 2022. Šele tedaj se bo počasi umaknila 'germafobna ekonomija', kot jo imenujem, nadomestilo pa jo bo 'klavstrofobno gospodarstvo' – takrat bodo ljudje želeli priti ven in oditi na večerjo in zaživeti življenje, uživati v koncertih, festivalih in predstavah.«
 

Prihodnje pol leta bo še bolj boleče ...

Geiger je prepričan, da bodo omejitve fizične razdalje ena izmed ovir, da bi lahko uživali v koncertih. V ZDA ti ne morejo potekati tudi zato, ker bi bili organizatorji posredno krivi, če bi se koronavirus razširil med obiskovalci. Zato bodo tako promotorji kot prizorišča iskali zavarovalnice, ki bi želele zavarovati takšne dogodke. »Prihodnjih šest mesecev bi bilo lahko še bolj bolečih kot zadnjih šest,« je dejal. »Če bodo glasbena prizorišča tako dolgo samevala v tišini, je treba podpreti organizacije, kot je Nacionalno združenje neodvisnih prizorišč, ki si prizadeva za dolgoročno finančno pomoč za neodvisna prizorišča. Brez tega, pravijo, jih bo vrata za zmeraj zaprlo okoli 90 odstotkov,« je dodal.



V svetu se razne organizacije različno trudijo preprečiti najhujše. V ZDA so recimo nedavno predstavili predlog novega zakona Rešite naše odre, ki sta ga predlagala senatorka Amy Klobuchar in senator John Cornyn. Gre za dvostransko prizadevanje, ki bi omogočilo življenjsko pot neodvisnim prizoriščem, promotorjem, festivalom, glasbenikom ... Kongres naj bi o zakonu glasoval ta teden.
 

S strahom kopni želja po bližini na koncertih

  Vse prej kot rožnati so časi za glasbeno industrijo in glasbene sladokusce, ki so bili vajeni vsaj vroče dni preživeti na festivalih doma in po svetu. Bomo res na festivale in večje koncerte čakali tako dolgo? Igor Vidmar, koncertni promotor in politični komentator, odgovarja: »Glede na izjavo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da se 'covida še dolgo ne bomo rešili, če sploh kdaj', in glede na nejasnosti roka pridobitve zanesljivega cepiva, ki se zdi tako v ZDA kot Rusiji in drugje bolj v funkciji politike kot neodvisne medicinske znanosti, se bojim, da črna napoved ni pretirana. Bojim se, da bo tudi v Sloveniji, ki se sicer dobro upira eksploziji drugega vala, strah pred okužbo ostal še dolgo in tudi pri mlajših, ki očitno niso generacijsko imuni, vplival na manjšo željo po vrnitvi v običajno množično fizično bližino pop in rock koncertov. Ta pa edina lahko obnovi finančno vzdržnost 'komercialnih' koncertov, torej tistih, ki niso deležni znatne državne ali občinske subvencije. Takšnim organizatorjem in glasbenikom tudi sproščanje omejitev NIJZ ne bi pomagalo.«


Da je črnogledi ameriški scenarij mogoč, pritrjuje tudi Bojan Rojko , ki je že več kot 20 let tesno vpet v glasbene dogodke in je obenem oseba za stike z javnostjo, vodja promocije, svetovalec, redkeje tudi (so)organizator: »Po vsem svetu pogojujejo normalizacijo stanja izpred pandemije covida-19 z uporabo cepiva, zato lahko prepoved večjih koncertov in festivalov traja še 18 mesecev. Do prihodnje sezone festivalov je namreč le še leto, vendar se morajo organizatorji veliko prej odločiti, ali bodo organizirali svojega. To pomeni, da imajo na voljo samo še nekaj mesecev.« 

 

Država glasbenemu gospodarstvu ne pomaga

Vidmar meni, da bi »morala vlada oziroma ministrstvo za gospodarstvo, kamor spadajo 'nedržavni' koncerti, nedržavnim glasbenikom in samostojnim organizatorjem koncertov, ki niso pri državnih ali občinskih jaslih, pomagati enako kot drugim delom gospodarstva pred razglasitvijo konca epidemije, če noče, da bomo propadli in bodo tudi po umiritvi covida slovensko sceno še bolj preplavili tuji organizatorji in uvožena glasba. Mimogrede, to ni nobeno šentflorjansko 'domoljubje' in zapiranje pred svetom, ampak elementarni realizem v dobro minimalne zaščite domače ustvarjalnosti, koncertne ekonomije in delovnih mest! Vladar, ki spodbuja svoje ministre, naj 'podpirajo domača podjetja', bi to moral razumeti. Res pa je, da mu pri tem ni v pomoč kulturni minister, ki je dobesedno doma v srednjem veku.«

Rojko dodaja, da se na svetovni ravni že nekaj časa govori o tem, da bodo to krizo preživela le velika podjetja, srednje velika in mala, če nimajo zaloge kapitala, pa bodo propadla. »Medtem podjetja iz zabavništva oziroma šovbiznisa preusmerjajo svoje delovanje, pa tudi posamezniki. Tudi podatki na temo zapiranja in celo prodaje številnih kultnih klubov vsaj po Evropi govorijo o tem, da bo lep del glasbenega življenja zamrl s koronavirusom,« pravi Rojko, ki sicer meni, da bo šovbiznis zagotovo obstal, »a verjamem, da bo potreboval leta, da se spet vsaj približno postavi na noge, saj se tudi navade in kupna moč ljudi s časom spreminjajo oziroma degradirajo z ukrepi in strahom, ki vlada«.
 

Tudi legendarnega festivala MetalDays, ki v Tolmin vsako leto privabi na tisoče ljubiteljev težkih zvokov, letos ni. Foto Tomi Lombar

  »Ogrožena je tudi lokalna koncertna dejavnost«

Da bo šovbiznis kot »populistična profitna zabava obstal«, je prepričan tudi Vidmar. »Tistemu v digitalni obliki se godi celo bolje v času covida-19! Ali ni Spotify, največji servis za plačljiv dostop do glasbe, ravno zdaj prišel v Slovenijo? Kako si njegov lastnik predstavlja glasbo v času covida, je pravkar izpovedal v arogantnem intervjuju, v katerem dobesedno diktira, kakšna naj bo glasbena ustvarjalnost v prihodnje! V eksistenčni nevarnosti je torej nekaj drugega: izvirna lokalna glasbena ustvarjalnost, ustvarjalci in izvajalci, posebno tisti, ki se ne podrejajo globalnim anglo-ameriškim ali lokalnim narodnozabavnim potrošniškim vzorcem. Ogrožena je tudi lokalna koncertna dejavnost skupaj z znanjem, poznavanjem domačih in regionalnih razmer, mrežo stikov, opremo po normalnih cenah in tako naprej; vse, kar je osnovni podporni sistem lokalne glasbene produkcije. Oboji imamo zaradi objektivnih okoliščin, posebno majhnosti digitalnega 'trga', malo možnosti za prilagoditev. Upam, da se bodo obdržale vsaj mreža alternativnih klubov in neodvisne založbe, ki bi lahko združene morda storile kaj več na digitalnem trgu. Tudi organizacije domnevne zaščite avtorskih in izvajalskih pravic – že davno privatizirani Sazas in bolj transparentni IPF – bi morale biti bolj dejavne v dobro svojih 'varovancev'.« Rojko v spremenjenih razmerah, ki so zamajale glasbeno industrijo, opozarja še, da v Sloveniji v šovbiznisu dela okoli 30.000 ljudi. Izguba dela tako ne vpliva le nanje, ampak tudi na njihove družine. »Ali bo preživela 'šovbiz' kultura in kako, je odvisno predvsem od razumevanja države v okviru podpore temu sektorju,« je še dejal.