Sam – skupaj – sam

Solo – duo – solo. Sam – skupaj – sam. Sliši se kot osciliranje zapovedi, ki nam zadnje leto krojijo življenje. Izolacija je načela naše odnose, pri čemer odnos s samim sabo ni bil izvzet. Vsi smo se morali naučiti solirati. Tudi večji del nocojšnjega koncerta bo namenjen posameznemu izrazu glasbenikov, ki jima morda lahko prisluhnemo tudi skozi to novo, zdaj vsem dobro znano izkušnjo.

V splošnem koncertnem zatišju – boleči tišini bi bil morda boljši izraz – sta bila saksofonista Cene Resnik in Boštjan Simon povabila Bogdana Benigarja na koncert v okviru Cankarjevih torkov nadvse vesela. Tako kot vsi glasbeniki odra in občinstva dolgo nista videla, čeprav jima je, ker sta aktivna v različnih sestavih, morda lani le šlo nekoliko bolje od kolegov, ki so se zavezali igranju v zgolj eni zasedbi, razmišlja Boštjan Simon, ki je lani poleti nastopil na nekaj manjših festivalih, ki so izkoristili upadanje okužb, a v novem letu je spet nastopila suša. »Klubska sezona je mrtva, lastniki klubov v tujini se opogumljajo in sestavljajo programe, prvi bodo na vrsti šele oktobra,« je povedal Simon.

Zato v tem času glasbenikom ne preostane drugega, kot da igrajo sami s sabo. Dnevi Ceneta Resnika so že pred koronavirusom vključevali večurno vsakodnevno vadbo, ponavadi kje zunaj, najraje med drevesi v ljubljanskem botaničnem vrtu. »V zadnjem času je vežbanje edina stvar, ki smo jo lahko počeli. Izboljšal sem tehnike igranja in elemente, ki so značilni za polje improvizacije, a so prešli tudi v moderno klasično glasbo. Napisal sem tudi nekaj skladb, zato ta koncert prihaja ravno ob pravem času,« je povedal Resnik.


 

Pomembno je kako, ne kaj

Zanimalo nas je, kako sta se pripravljala na solo koncert, na katerem ne bosta igrala skladb, ampak bo nastop temeljil na improvizaciji. »Ko vežbaš sam doma, je to skoraj vedno priprava na igranje z nekom. Priprave na solo koncert so večji izziv, saj moraš sestaviti program, ki bo za poslušalca zanimiv vseh 25 minut, ki bo strukturiran in bo imel rep in glavo,« je povedal Boštjan Simon, ki bo tokrat igral na baritonski saksofon, da bi se ob Resnikovem tenorju pokazala bogatost zvoka dveh saksofonov.

»Pred časom je bil pri nas na obisku znani bobnar, improvizator Han Bennink, ki je povedal, da ne mara solo koncertov, ker ga igranje s samim sabo dolgočasi, raje se odziva na igranje nekoga drugega in je v interakciji z energijo drugega glasbenika. Po drugi strani je saksofonist Evan Parker, ki je znan po solo nastopih, dejal, da so ga prav solo koncerti pripeljali do odkrivanja različnih tehnik igranja saksofona, kot so krožno dihanje in permutacije prijemov, ki izzovejo alikvotne tone, da je prišel do zvoka, ki ga je lahko perpetuiral v neskončnost. Nekje vmes je verjetno naš Zlatko Kaučič, ki enako uspešno deluje solo, v duu ali v veččlanski zasedbi. Že leta 1989 sem ga slišal na solo koncertu, izredno me je presenetil, saj sem spoznal, da gre pri tem predvsem za korajžo, da se upaš razgaliti pred vsemi in pokazati ves svoj arzenal. To je izziv, ki iz tebe potegne vso tvojo zgodovino, vse, kar si vadil, pripravljal in poslušal.«



Misel Boštjana Simona je nadaljeval Cene Resnik: »Med solo nastopom pridejo na plan različni zgodnji vplivi, pri meni so to zagotovo od Luisa Armstronga, poznega Coltrana do zgodnjega Jana Garbareka s konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki sem ga veliko poslušal v zadnjem času.« Da bi se dodatno navdihnil za svoj nastop, Resnik, ki je študij jazza končal na celovškem konservatoriju, ni poslušal solo albumov znanih saksofonistov. »Nikoli ne iščem takih referenc. Morda iščem bolj reference v zvoku, pa še to ne v smislu, da bi poskušal zveneti kot kdo drug in transkribiral njihove sole, da bi jih nato do pičice natančno odigral,« je povedal Resnik, ki se je o zvoku veliko pogovarjal z mojstrom na saksofonu Tonyjem Malabyjem, ki mu je še bolj odprl vrata v svet improvizacije na zasebnih učnih urah v New Yorku. Takrat je bil bolj pozoren na to, kako nekdo igra, ne na to, kaj igra.


 

Improvizacija ni improvizirana

»Material za tak solo koncert se nalaga postopoma,« je nadaljeval Resnik. »Ko vadiš, je igranje bolj intuitivno, manj strukturirano, a material je vedno bolj tvoj, vedno bolje ga poznaš in vse bliže ti je.« Ob solo nastopu se najbrž še bolj pokaže glasbenikova domišljija, glasbeni besednjak, notranja dinamika, smo našteli. »Predvsem spomin,« je pristavil Boštjan Simon. »Med improvizacijo nisi samo v trenutku, ampak si v interferenci s stvarmi, ki jih hočeš predstaviti in raziskati. »Improvizacija ni improvizirana,« so besede Joëlle Léandre, francoske basistke, ki je z njimi hotela povedati, da je improvizacija vselej vnaprej pripravljen material, znotraj katerega se giblješ in raziskuješ, hkrati pa se odzivaš na prostor, situacijo, svoje občutke … Če nimaš tega osnovnega materiala, tvegaš, da se 'zaciklaš',« razmišlja Simon, ki se je med pripravami za nocojšnji koncert posvetil permutacijam melodičnih vzorcev, ki so dovolj abstraktni, da se lahko z njimi poigrava v različnih intervalih in na različne ritmične načine. »To mi daje paleto možnosti, ki jih uporabljam med solo nastopom,« je povedal diplomant glasbenega konservatorija v Amsterdamu.

Na nastopu se bosta glasbenika »omejila« na klasično igranje na svoj inštrument, ki ga bosta popestrila z razširjenimi dihalnimi tehnikami, multifoničnim igranjem, ki omogoča igranje več tonov naenkrat, petjem v saksofon, kjer nastanejo različne interference med glasom in jezičkom saksofona, ne bosta pa se lotila preparacije saksofonov, kot so recimo igranje brez ustnika ali vstavljanje različnih stvari v inštrument.



Njune glasbene misli se bodo na pol poti prepletle in zaigrala bosta tudi skupaj. Zagotovila sta, da za kaj takega ne potrebujeta predhodnih vaj, saj se dobro poznata, ker sta skupaj igrala v različnih postavah, tudi v zasedbah Zlatka Kaučiča, in sta izurjena v delovanju na polju sodobne improvizacije. »V skupni svobodni improvizaciji je v grobem možnih le nekaj poti, ali igraš z drugim, proti drugemu ali pa mimo drugega – tako, da se ne oziraš na njegovo igranje in delaš po svoje. Izbirala bova torej med temi načini, da bi prikazala čim bolj raznoliko igranje in hkrati razvila skupno zgodbo,« je sklenil Simon.

Koncert je bil posnet v glavni sprejemni dvorani Cankarjevega doma in bo premierno predvajan danes ob 20. uri.