S klavirjem na jadrnico

Mediji so ga opazili, ko je pri 21 letih podrl rekord najhitrejšega pianista na svetu in nosil lovoriko kar pet let. Občinstvo je ponorelo, ko je na spletu objavil priredbe popularnih skladb Africa, Human Nature, Bad, Despacito, Cry Me a River ter jim dodal svojo energijo. V zadnjem času se madžarski pianist Peter Bence, ki slovi po izpiljeni tehniki in eksplozivni ekspresiji ter polni dvorane po svetu, pogosto ustavi pri nas. Februarja je razprodal Linhartovo dvorano Cankarjevega doma, 5. julija bo v okviru Ljubljana Festivala nastopil na Kongresnem trgu, 18. avgusta pa še v Kopru.
 

Z glasbo ste se začeli ukvarjati zelo zgodaj. Klavir je bil menda vaša prva 'igrača'.

Moji starši so prepričani, da morajo otroci obiskovati glasbeno šolo. Če res ni pod prisilo, se strinjam, da je učenje inštrumenta nekaj koristnega za otrokov umski razvoj. Jaz sem pri dveh letih kar sam odkril klavir. Pri starih starših, kjer sem preživel veliko časa, smo imeli star pianino. Prikradel sem se v sobo in nanj po posluhu igral melodije risank in druge otroške pesmice.
 

Klavir še naprej uporabljate igrivo. Zdi se, da ga še vedno raziskujete.

Bolj se imam za skladatelja kot za pianista in tako izživljam svojo skladateljsko plat. Klavirju pravijo tudi kralj glasbil, ker nanj lahko na različne načine igrate različne stvari. Ima širok register zvokov, od basa do soprana, lahko igraš akorde in melodijo naenkrat. Tudi sam še raziskujem zvoke, ki jih lahko izvabim iz klavirja.
 

Ste ob tem odkrili, da lahko klavir uporabljate kot tolkalo?

Taka je tudi sicer moja tehnika igranja. Moj stil. Zame je ritem najpomembnejši glasbeni element. Ko sem bil mlajši, sem hotel igrati bobne, saj je moj stric bobnar. Ta želja vznikne vsakokrat, ko igram klavir. V tem smislu je name zelo vplival Michael Jackson. Njegov smisel za ritem in energija sta me očarala in hotel sem ju poustvariti na klavirju.
 

Filmsko glasbo in klavir ste študirali na slovitem Berkleeju v Bostonu, šoli, ki je znana po tem, da 'vzgaja' bodoče zvezde. Kar 120 nekdanjih študentov Berkleeja je prejelo grammyja. Kdo so bili vaši sošolci in kaj vam je dala ta šola?

Ko sem prišel v ZDA, mi je to spremenilo življenje. Študij mi je odprl oči za veliko stvari. Ta šola ima najboljše profesorje, mnogi med njimi so dobitniki grammyjev. Veliko sem se naučil tudi od sošolcev. Predstavljajte si štiri tisoč študentov z vseh koncev sveta, iz različnih kultur, različnih glasbenih ozadij. Kakšno bogastvo! Spremljam uspehe sošolcev, ki prinašajo šoli veliko dosežkov. Med njimi je na primer Charlie Puth. Eno njegovo skladbo sem tudi priredil.
 

Vi še niste dobili grammyja, imate pa drug rekord – Guinnessov. V eni minuti ste zaigrali kar 765 tipk.

No, naj povem, da to ni dosežek, na katerega bi bil posebej ponosen. To ni glasbeni presežek. Med urami klavirja sem vedno igral skladbe v hitrejšem tempu, kot so bile napisane, zato so me učitelji in prijatelji dražili, da bi se moral prijaviti na tekmovanje za Guinnessov rekord v hitrostnem igranju klavirja. In sem se res, za hec. A to ni tako lahko, kot bi si kdo mislil. Vadil sem in meril čas in uspelo mi je. Potem me je to za nekaj časa zaznamovalo, dobil sem veliko medijskih odzivov, glasbeniki pa so me gledali postrani, češ, noben resen glasbenik se ne bi prijavil na tako trapasto tekmovanje. Moj poznejši uspeh na srečo nima nič s tem, ampak s trdim delom in videospoti, ki sem jih objavljal na spletu.
 

Prihajate iz generacije, ki je spretna z družbenimi omrežji. Z objavami na facebooku in videi na youtubu vam je uspelo pridobiti svetovno prepoznavnost.

To je danes zelo pomembna, če ne kar najpomembnejša stvar. Že med študijem sem objavljal videe na youtubu in se veliko ukvarjal s tem, kako doseči viralnost. Recepta ni, tudi zame je to še vedno skrivnost.


 

Težko verjamem, vaši videi imajo več kot 250 milijonov ogledov na spletnih in družbenih omrežjih. Kateri vaš video ima največ ogledov?

Trenutno je to priredba skladbe Despacito, ki sem jo objavil prejšnje poletje. To je bil moj prvi poskus loopanja: dosegel je 20 milijonov ogledov na youtubu in več kot 70 milijonov na facebooku. Prvi video, ki je postal viralen, je bila priredba skladbe Bad Michaela Jacksona. Takrat me je poklicala komedijantka in tv-voditeljica Ellen DeGeneres in me povabila v svojo oddajo. Na žalost se vabilu zaradi obveznosti nisem mogel odzvati. Je pa video objavila na svojem spletnem kanalu, kar mi je prineslo še več ogledov.
 

Zakaj v vsakem videu igrate klavir druge znamke? Je to promocijska strategija ali sponzorska obveza?

Marsikdo misli, da je to tako zato, ker sem prejšnji klavir razbil (smeh). V resnici vsakič snemamo na drugi lokaciji in vsako prizorišče ima svojo znamko klavirja. Rdeč pianino, ki mi je vizualno zelo všeč, igram, ko hočem zbuditi več pozornosti. Za Despacito sem uporabil klavir v barvi lesa. Za Africo pa velik črn koncertni klavir.
 

Veliko vlagate tudi v videoprodukcijo. Vaši videi so čedalje bolj atraktivni. Za priredbo Beatlesov Here Comes The Sun ste se s klavirjem podali na jadrnico.

To snemanje, ki je potekalo na Blatnem jezeru, je bilo precej zabavno. Najeli smo profesionalno ekipo in edini človek, ki je bil čisto iz sebe od skrbi, je bil poslovodja trgovine, pri kateri smo najeli klavir. Resnično se je bal, da bo klavir padel v vodo.


 

Niste prvi, ki je uspel s priredbami. Te so pri občinstvu zelo priljubljene. Zakaj ste se odločili, da boste delali priredbe?

Tukaj spet pride do izraza moja skladateljska plat. Izbiram skladbe, ki so mi všeč in o katerih mislim, da bodo na klavirju dobro zvenele. Najbolj uživam, ko aranžiram skladbo. Vedno se trudim dodati nekaj svojega, nekaj novega.
 

Glasba Michaela Jacksona je očitno zlasti primerna za tovrstne aranžmaje. Tudi 2Cellos in številni drugi so jo prirejali.

Morda bi to glasbo nekoliko težje zaigrali na harfo in violino. Ne vem, ali bi Michael Jackson dobro zvenel na teh inštrumentih.


 

Kaj pa madžarski skladatelji? Če rečem Béla Bartók ali György Ligeti, na kaj pomislite?

Zanimivo, da ste omenili Bartóka. Sem velik ljubitelj njegove glasbe. Prav njegovo skladbo, poleg ene svoje, sem izbral za avdicijo na Berkleeju.
 

Napisali ste tudi skladbo, pri kateri ste vzeli za osnovo Fibonaccijevo zaporedje. Kako ste dobili idejo? Ali o glasbi razmišljate matematično?

Seveda. Ampak ne na dolgočasen način. Preden začnem skladati, se veliko ukvarjam s tem, v kakšnem razmerju so note in ritem, kako lahko to prevedem v matematične formule. V glasbi iščem matematično strukturo. Glasba in matematika sta zelo povezani. Dober glasbenik je verjetno tudi dober matematik.


 

Ste kdaj razmišljali o formiranju skupine ali ste se osredotočili izključno na solistično kariero?

Sodelovanja z drugimi glasbeniki so vedno na obzorju. V prihodnosti se jih veselim. A za zdaj se bom še nekaj časa posvečal klavirju in solistični karieri, dokler ne bom izkoristil vseh možnosti enega klavirja na odru.
 

Boste morda nekoč združili moči s 2Cellos?

Pravzaprav bi bilo to čudovito. To bi bilo super noro.
 

Kaj bomo slišali na vašem koncertu 5. julija?

Igral bom avtorske skladbe s prihajajočega novega albuma, ki bo izšel jeseni. Občinstvo jih še ni slišalo, zato bo zame to nekakšen preizkus, da bom videl, kako se občinstvo odziva nanje. Igral bom seveda tudi skladbe, ki jih občinstvo pozna, pričakuje in pri katerih tudi sam uživam, ko jih igram.