Parafinirani punk

Reška in ljubljanska alternativna glasbena scena sta bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja močno povezani. Povezovali so ju številni istrski študenti v Ljubljani ter pogosti nastopi reških zasedb pri nas in naših na Reki. Kako je svojčas zvenel reški punk, bo mogoče preveriti tudi nocoj v ljubljanskem Orto baru, kjer bo na Orto Festu nastopila zasedba Valter svira Parafe, ki jo je ustanovil prvi pevec Parafov Valter Kocijančić.

Ob 40-letnici punka na Reki je namreč oživela ena najbolj kultnih novovalovskih skupin. Valter Kocijančić, protagonist legendarnih Parafov, je ob tej priložnosti zbral glasbenike z reške glasbene scene in tako obudil glasbo nekdanje zasedbe. Ob tej priložnosti je založba Dallas Records izdala škatlico s štirimi zgoščenkami pod naslovom Sabrani radovi (1976–1987), prvič na tem zvočnem formatu.

Parafi so bili v prvotni zasedbi med letoma 1976 in 1980 trio, ki so ga sestavljali Valter Kocijančić (kitara, vokal), Zdravko Čabrijan (baskitara) in Dušan Ladavac (bobni). Konec sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih let so inavgurirali in kreirali prelomnico v pojmovanju in prakticiranju popularne glasbe ter njene vloge v družbi. Bili so ena prvih punk skupin zunaj Velike Britanije, poleg ljubljanskih Pankrtov so sledili globalnemu glasbenemu prevratu, ki so ga narekovali Sex Pistols, Clash, The Damned, Ramones in drugi.

Kot je povedal Kocijančić: »Moj stari je raznašal časopise, predvsem tuje časopise in revije. Vedno sem gledal Bravo, Pop Rocky in druge glasbene revije. Skladišče je bilo v Sežani in z njim sem šel po te revije. Tiste, ki niso bile prodane, sem si kar prisvojil. Pravzaprav smo samo buljili v fotografije, ker na radiu nismo mogli slišati te glasbe. Začeli smo s pankom, ne da bi sploh slišali en takt kakšne pankovske pesmi. Predstavljali smo si, da je to nekaj ostrega in močnega.«
Njihov prvi singl Rijeka/Moj život je novi val je bil izdan v Ljubljani leta 1979. Članov niso oblegali le oboževalci zaradi preudarnih besedil in melodij, ampak so bili pogosto tarča v očeh organov pregona, ker so izstopali in glasno povedali kaj mislijo, brez dlake na jeziku.



Leta 1980 so za založbo RTV Ljubljana izdali prvi album A dan je tako lijepo počeo, ki predstavlja klasičen, prodoren punk rock zvok. Na njem je tudi legendarna uspešnica, posvečena ljudski milici Narodna pjesma s priljubljenim refrenom Nijedne nema bolje od naše policije (Ni je boljše policije, kot je naša). Kocijančić je pojasnil, da obstajajo tri različice te pesmi, predvsem zaradi cenzure. »Zadnja različica je bila narejena, ker so nas poklicali iz Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana in nam povedali, da pesem ne bo šla skozi. Tako smo na hitro zamenjali dele besedila. Izvirna različica je imela stih »ličnu kartu nemaš, zato šamar imaš, ubice nas kolju … (osebne nimaš, imaš pa klofuto, morilci nas koljejo). To je različica na prvem demoposnetku. Druga različica je izšla na kompilaciji Novi punk val 78–80 in je tako izpadla prva prava, uradna različica pesmi.«

Medtem je druga uspešnica bolj romala od ust do ust in s kasete na kaseto. Naslov pesmi je Goli otok, v njej pa so Parafi razkrivali eno od največjih javno znanih skrivnosti in sramot socialističnega jugoslovanskega režima.



Zaradi raznih zapletov in nesporazumov na njihovi glasbeni poti je zasedbo kmalu po izdaji prvega albuma zapustil prvi človek Parafov, pevec Valter Kocijančić. Njegov vokal je zamenjal ženski Vim Cola (Pavica Mijatović), dobili so novega kitarista Mladena Vičića ter izdali drugi album Izleti (1981). V zasedbi so bili še Zdravko Čabrijan (baskitara), Dušan Ladavac (bobni) in Raul Varlen (klaviature) ter neke vrste človek iz ozadja Goran Lisica Fox, ki je ves čas stal ob Parafih v vseh različicah. Njegova založba Dallas Records je tudi nedavno izdala njihova zbrana dela.

Na drugem albumu so Parafi naredili korak naprej od panka k postpanku oziroma reški različici novega vala. Postali so bolj melodični, s poudarkom na klaviaturah in sintetizatorjih. Uspešnica, ki je odmevala s tega albuma, je bila Javna kupatila. Za tretji album so si vzeli nekoliko več časa in tako so Zastave izdali leta 1984.



Vsi trije albumi so bili posneti v Ljubljani, kjer so Parafi bili vedno dobrodošli in so imeli veliko občinstva. Ti trije z dodanimi ekskluzivnimi posnetki ter še en album s posnetki v živo sestavljajo nedavno izdano škatlico panka in novega vala, ki je sooblikoval našo zvočno preteklost. Ponovno izdajo spremlja knjižica, polna fotografij in podatkov o zasedbah in posnetkih.
Parafi so bili zvočno ozadje odraščanja moje generacije, generacije, ki še vedno trdi – tako kot vsaka druga –, da je odraščala ob najboljši glasbi. In Parafi so bili sestavni del tega. Bili so glasbeni umetniški odziv in odsev družbe, ki je v osemdesetih letih začela počasi razpadati na koščke in se drobiti.