Od metalca do enega največjih imen slovenske harmonike

Skladatelj in inštrumentalist ­Marko Hatlak spada med največja imena slovenske harmonike, ki jih lahko srečamo zunaj narodno-zabavne glasbe. Večina ga pozna po veliki ljubezni do tanga in mojstrstvu na glasbilu.

Z zasedbo Marko Hatlak Band je posnel album Ko ni noč in ni dan, na katerem najdemo živobarvno paleto glasbenih slogov, od popa, funka, rocka do bluesa. Slogovna raznolikost, poskočne skladbe in glasbeni gost Vlatko Stefanovski obljubljajo nepozabno doživetje.
 

Kako konča človek s harmoniko v roki?

V Sloveniji je to precej enostavno, ker imamo harmoniko zakoreninjeno v narodni zavesti. To še posebej velja za podeželje. Tako je pristala tudi v mojih rokah. Moja mati je hotela, da bi njen mali igral ob praznikih in rojstnih dnevih. Sicer je upala, da se s harmoniko ne bom profesionalno ukvarjal, na koncu pa je postala moja največja oboževalka. Številne matere si želijo, da bi njihovi otroci hodili v glasbeno šolo, zelo redkim otrokom pa se uspe preživljati s tem. Po tihem sem sanjal, da mi bo uspelo, danes pa sem presrečen, čeprav je vsako leto poseben izziv.
 

Zanimivo je, da ste bili kot ­mladostnik metalec.

Danes nisem več metalec, ker so najstniška leta minila, vsekakor pa sem bil v času pubertete. Očarala me je eksplozivna energija te glasbe, zanimali so me ekstremi. Vplivali so na to, kako danes igram. Metal glasba mi je zaradi ritmičnosti in dinamičnih kontrastov pomagala izraziti karakter. Po eni strani imam rad hitrost in adrenalin, po drugi pa absolutno lepoto. Z leti se je to razvilo v bolj poglobljeno muziciranje. Rock balade so se predrugačile v nežnost južnoameriških ritmov tanga, bosse nove, sambe ... Obožujem južnoameriško glasbo, ima toliko občutka in nežnosti. Rock ostaja moja ljubezen, enkrat na štirinajst dni si ga zavrtim, da mi dvigne temperaturo.


 

Kakšen je imidž harmonike danes?

V zadnjih petnajstih ali dvajsetih letih je bilo v Sloveniji veliko narejenega na področju podobe harmonike. Harmoniko lahko slišimo tudi drugače, ne zgolj v narodno-zabavni izvedbi. Avsenik jo je dvignil na visoko raven, imeli smo Jožeta Kambiča, ki je bil prvi jazzovski harmonikar, izrezan umetnik. Razvoj je šel naprej in danes ji lahko prisluhnemo v različnih žanrih, od jazza, latina, baročne do sodobne glasbe. To priča o mnogoterosti glasbila in njegovem velikem potencialu.
 

Harmoniko, poleg narodno-zabavne glasbe, velikokrat povezujemo prav s tangom.

Tango je moja velika ljubezen, nepopustljiva. Trenutno pripravljam novo ploščo z zasedbo Marko Hatlak & Funtango, ki bo izšla jeseni pred velikimi koncerti novembra in decembra. Vsako leto imamo nekaj izbranih koncertov. Zadnji in največji bo Gala koncert 27. decembra v Grand hotelu Union.
 

Za zdaj je vaša aktualna plošča Ko ni noč in ni dan, ki ste jo posneli z zasedbo Marko Hatlak Band. To je živahna in žanrsko raznolika glasba.

Na plošči je trinajst skladb, od teh osem mojih avtorskih, tudi tekste sem sam napisal in jih odpel. Album sem sestavljal dve leti, vsaka skladba je potrebovala svoj čas. Najdemo lahko različne sloge, od tanga, latina, funka, jazza, rocka do Bacha in balkanskih ritmov. Vključil sem vse, kar me privlači in je v tem času dozorelo. Na plošči so prvič bobni in tolkala. Skupaj pričaramo pozitivno in plesno koncertno vzdušje. Sodelovalo je veliko odličnih glasbenikov. Žiga Kožar na bobnih, Lazaro Zumeta na tolkalih in violini, Leon Firšt na klaviaturah in klavirju ter Erik Čebokli na basu. Na plošči poleg Blaža Jurjevčiča gostujejo Tadej Kampl, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Ta album je uresničitev mojih dolgoletnih sanj. Skozi leta sem čutil, da bi rad zapel in izrazil avtorsko glasbo, ne zgolj v tangu, etnu in klasični glasbi.


 

Na prihajajočem koncertu boste imeli tudi atraktivnega glasbenega gosta.

Pridružil se nam bo Vlatko Stefanovski. Z njim sem sodeloval že pred leti, odlično sva se ujela. Kasneje sem ga povabil, da se nam je na nekaj koncertih pridružil kot gost. Koncert, ki bo 21. septembra v Križankah, bo nedvomno vrhunec najinega sodelovanja. Pred kratkim smo skupaj nastopili ob sklepu Beograjskega festivala v dvorani Kolarac. To je legendarna dvorana, v kateri smo poželi stoječe ovacije. Stefanovski se nam bo na odru priključil v zadnjem delu koncerta. Zaigrali bomo nekaj njegovih največjih uspešnic, to bo bolj balkansko nastrojen del koncerta z vsemi virtuoznostmi in romantiko.